OKUŽBE V FJK: Najprej shodi, nato Slovenija

Znanstveniki in politiki, ki v deželni vladi FJK skrbijo za uradno poročanje o epidemiološki sliki v deželi, že več kot mesec dni navajajo morebitne razloge za skokovit porast okužb. Pred nekaj tedni je obvladala teorija, da so širjenje virusa pospešili množični protesti proti uporabi covidnega potrdila, zaradi katerega je Trst postal italijanska prestolnica t. i. »no green passov«. Zdaj, ko so tovrstne proteste tudi omejili z nekaterimi ukrepi, pa poskušajo pozornost preusmeriti v Slovenijo.

V zadnjih dneh je mogoče naleteti na vse bolj pogoste izjave politikov in znanstvenikov, včeraj pa tudi zdravnikov iz naše dežele, ki opozarjajo na to, da je pri nas epidemiološko stanje slabo (tudi) zaradi neposredne bližine Slovenije in ljudi, ki iz sosednje države prosto prehajajo mejo ter brez nikakršne kontrole vstopajo v FJK. V tem tednu se vsak dan tudi vrstijo pozivi vladi, naj okrepi nadzor na meji in naj pregleduje, ali so tisti, ki prečkajo mejo, opremljeni s covidnim potrdilom.

Zagotovo sta oba navedena razloga, ob podpovprečni precepljenosti prebivalstva Furlanije - Julijske krajine, ki naj bi še vedno bil razlog številka ena, nekoliko prispevala k pospešenemu širjenju virusa, zdi pa se, da smo spet priča prizorom in torej napakam iz bližnje preteklosti.

Za določitev novih ukrepov, s katerimi so prepovedali zborovanja v mestnih središčih (naj bodo ti pravični oz. pravilni ali ne), so čakali približno mesec dni. Vsi pa se zdaj, v tem tednu zgražajo zaradi površnega oziroma neobstoječega nadzora na meji s Slovenijo, potem ko iz Ljubljane že od konca oktobra poročajo o zelo visokem številu okužb, o prezasedenosti bolnišnic, o zelo hudem, najhujšem četrtem valu itd. Mar ne bi bilo koristneje, ko bi predsednik trgovinske zbornice in politiki iz najrazličnejših vrst na ta problem opozorili že takrat? Kdo ve, ali je uvedba nadzora na meji zdaj, ko se virus hitro širi v Sloveniji, FJK in po večjem delu Evrope, res prva prioriteta? Zdi se, da se (najsodobnejša) zgodovina ponavlja. Kljub temu, da epidemija še zdaleč ne kaže znakov umirjanja, obratno, vlada le čaka in za zdaj še ne namerava določati novih, previdnostnih ukrepov, medtem ko druge evropske države, začenši z Avstrijo, ki so epidemiološko gledano »nekaj tednov pred nami«, so pa sicer tudi cepile bistveno manj prebivalcev, že zapirajo. Tudi rumeni režim omejitev bi lahko zaradi le treh bolnikov v FJK nastopil šele čez en teden. Na mestu je sicer vprašanje, ali bo z obveznim nošenjem zaščitne maske in s polovično zasedenostjo gledališč oziroma z blagimi zaostritvami, ki jih prinaša rumeno območje, epidemija sploh upočasnila.

Obotavljanje pa ne vpliva le na FJK, temveč na vso državo. Podatki iz Velike Britanije in Izraela, kjer je kampanja cepljenja hitreje stekla, učinkovitost cepiva pa se je posledično prej znižala, tako da so se prej spopadli s četrtim valom, naj bi namigovali, da je tretji odmerek cepiva zelo koristno orožje proti virusu. Pri nas pa še ne vemo, kdaj oz. če bodo s poživitvenim odmerkom cepili tudi mlajše od 40 let. Le čakamo in spremljamo slabšanje epidemiološke slike.