OB OBISKU V RIMU: Bomo spet izpadli?

Italija ni predsedniška republika, predsedniki pa imajo veliko pomembnih pristojnosti. So varuhi ustave, vodijo sodni in obrambni svet, imenujejo ministre, razglašajo zakone in vladne uredbe, razpuščajo parlament. V povojnem času smo imeli takšne in drugačne predsednike, Sergio Mattarella sodi gotovo med boljše, tudi v odnosu do slovenske manjšine. Dovolj je, če omenimo njegovo vlogo pri vračanju tržaškega Narodnega doma Slovencem.

Mattarelli so pri Narodnem domu vedno stale ob strani vlade, brez naklonjenosti katerih bi bila predsednikova prizadevanja neuspešna. Gre za vladi Giuseppeja Conteja in nazadnje za vlado Maria Draghija, kot je za Borutom Pahorjem stala slovenska vlada, začenši z zunanjim ministrom Anžetom Logarjem. Ne moremo vedeti, kakšno pot bi ubrala zgodba o Narodnem domu z aktualno vlado Giorgie Meloni, morda drugačno, če pomislimo na nasprotovanje zlasti tržaškega dela njene stranke vrnitvi Fabianijeve stavbe.

Mattarella in Pirc Musar sta na petkovem srečanju znova dokazala, da jima je pri srcu usoda slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske v Sloveniji. Ne moreta pa predsednika reševati kadrovskih težav koprskega radia in televizije ali pa se ubadati s tem, kakšna naj bo zastava Slovencev v Italiji. Mattarella tudi ne more sklicati vladnega omizja za našo manjšino, lahko pa spodbudi pristojne, da ga skličejo. Poznavajoč predsednika, bo to zagotovo storil.

Italijanski predsednik dobro pozna problem našega parlamentarnega zastopstva in prav je, da je Pirc Musar na Kvirinalu opozorila na to vprašanje. Zajamčeno zastopstvo, če si ga v manjšini res vsi želijo, je vsekakor domena vlade, predvsem parlamenta. Stvar je v vsakem primeru zelo resna in se je ne da rešiti z načelnimi izjavami ali pa sklicujoč se zgolj na t. i. recipročnost z italijansko manjšino v Sloveniji. Desna sredina na oblasti v Rimu se pripravlja na velike institucionalne in sistemske spremembe, manjšina se mora vključiti v to »igro«, drugače bo iz nje izpadla, kot se je zgodilo ob krčenju števila parlamentarcev.

Prav je, da sta SKGZ in SSO na srečanju s slovensko predsednico podprli zamisel skupnega slovenskega, hrvaškega in italijanskega poklona internirancem na Rabu. Iz tega, kot kaže, žal, vsaj letos, ne bo nič. Izgubljena priložnost ne za Mattarello, temveč za Italijo.