NALOŽBE: Trst se prebuja

Pred 300 leti so v Trstu ustanovili svobodno pristanišče, pred malo več kot 150 leti je v Trst z Dunaja prvič prisopihal vlak in za vedno spremenil mesto s širšo okolico. Pristanišče in železnica sta bila torej glavna akterja velikega razcveta mesta. Ta se je nato ustavil pred stotimi leti, ko je tržaško pristanišče s koncem prve svetovne vojne postalo le eno od tolikih italijanskih pristanišč, železniška povezava z Dunajem pa je postala drugotnega pomena.

Danes severnojadransko pristanišče in mesto v zalivu mnogi spet vidijo kot svoja vrata za prodor v osrčje Evrope. Kitajci bi preko Trsta radi speljali zahodni del pomorske svilne poti. Za rast pretovora spet postaja pomembna železnica. Zanimivo pa je, da v mesto poleg kitajskega prihaja tudi domači kapital. Hotelirji investirajo v prenovo nekoč razkošnih palač, veliki trgovci v ekskluzivne veleblagovnice in butike. Veliko manj v nakupovalna središča na obrobju mesta, ki so na začetku tega tisočletja za mnoge klasične trgovine v središču mesta pomenila apokalipso. Ob odprtju prenovljene veleblagovnice Coin nam je predsednik družbe Giorgio Rossi dejal, da so se za prenovo, vredno skoraj pet milijonov evrov, odločili, ker Trst za njih predstavlja vrata v srednjo Evropo.

Na drugem koncu mesta, v starem pristanišču, se investitorji zanimajo za prenovo starih skladišč. Na županovi mizi so neobvezujoče ponudbe srbskih, črnogorskih, avstrijskih in drugih investitorjev. Po dolgih letih stagniranja postaja mesto vse bolj investicijsko zanimivo. Sodeč po vsem tem lahko rečemo, da Trst pridobiva vlogo, ki jo je nekoč že imel. To ob vsaki priložnosti poudarja tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, ki pravi, da Trst doživlja magičen trenutek.

Ta trenutek je zdaj izkoristila tudi Fundacija italijanskih železnic, ki bo v Trst vložila kar 18 milijonov evrov. Med drugim bo postajo pri Sv. Andreju povezala z Bledom. V ta namen je že obnovila železniško progo pri Repentabru. Tudi v tem primeru gre za oživitev povezave s srednjo Evropo.

Je še kaj za dodati? Za optimiste najbrž ne. Lepo je namreč slišati, da se zaupanje v mesto, ki se je pred leti pogreznilo v globok spanec, vrača. Pesimisti bodo gotovo rekli, da bodo vsem tem napovedim verjeli, ko jih bodo upravitelji uresničili.