MIKLAVŽEVA VREČA: Barve, zgodaj zjutraj in mrzla voda

Marsikdo je prebral po spletu besedo productivity. Okrog tega fenomena je v tem letu izšlo veliko knjig in nekatere so bile uvrščene na slavni bestseller seznam New York Timesa (t.j. ameriškega Primorskega dnevnika).

Podobno kot za eksperiment kave sem se januarja 2024 odločil, da bom poskusil prebrati čim več knjig na to temo in preizkusil nekaj nasvetov. Kaj nas dela produktivne?

Hladna prha komaj zbujeni. Hm ... Prijeten občutek, bolj podoben srednjeveškemu mučenju kot dobremu nasvetu. Vse polznanstvene razlage, zakaj bi bilo to dobro, me niso prepričale. To spada v neko vojaško vizijo vstopanja v dan. Enako bi bilo, če bi se bril z mrzlo vodo in lovskim nožem ob 4:00 zjutraj, brez pene in med iglavci. Knjige trdijo, da je potrebno neko prevzgajanje lastne volje z neudobnimi nalogami. Po štirih mesecih tega eksperimenta je ostalo le presenečenje, da se nisem prehladil.

Drugi eksperiment, ki sem ga opravil v tem letu, je bilo zavestno strukturiranje dneva. Sicer so bili moji koledarji vedno pobarvani, popisani in natančni. Tokrat se nisem osredotočil le na delo (od gledališča do pisanja), marveč tudi na druga zanimanja in na svoj prosti čas.

Struktura dneva je v mojem računalniškem koledarju postajala pisano zaporedje barvanih pravokotnikov. Vsaka barva je tudi nekaj pomenila - oranžna: delo; vijolična: počitek; zelena: srečanja; rumena: pregledovanje mailov, pošte itn. Čeprav je bilo na začetku precej zamudno, sem opazil, da je sistem zelo dober, če ga jemljemo kot napotek. Kdor se počuti prisiljenega, da mora vse, kar je zapisal, tudi izvesti, torej začuti to predalčenje kot nekaj dušečega, tega ne sme početi. Osebno mi je to pomagalo, da lahko uredim svoje prioritete: režiserji imamo stroge urnike, kadar delamo v gledališču, v mesecih priprave pa se navidezno zdi, da imamo ogromno časa zase. Struktura je zato dobrodošla.

Večina knjig trdi, da je treba svojo službo in svojo privatno sfero tako uokviriti, da ima vsaka stvar svoj urnik. Urejanje koledarja nam pomaga pri tem, da vidimo tudi tisto, česar ne bomo zmožni narediti. Morda smo mislili, da bi lahko letos še sledili jezikovnemu tečaju. Ko pa pogledamo idealni koledar tedna, opazimo, da res ni časa za to. Trenutno vsaj ne.

Zdaj pa neumni produktivni nasvet: zbudi se vsak dan ob 5:00. Prvič: to ne more veljati za vsakogar, celo biološko ne. Drugič: zakaj ne ob 4:00? Ali ob 6:00? Tretjič: to sem poskusil že oktobra 2023, ko sem delal v Celovcu. Problem je tudi v ritmu gledaliških vaj, ker je dan dolg - predvsem za operno režijo - in zvečer zaključiš precej pozno. Moja koncentracija je bila slaba, ker sem bil utrujen. Po dveh tednih sem svojo budilko nastavil na običajno 7:00 in svet je bil takoj boljši. Vse knjige, ki trdijo, da se pravi uspešni človek zbuja ob 5:00, lažejo.

Še zadnji produktivni nasvet: piši vsak dan nekaj strani dnevnika. Zapiši svoje misli. Za grafomana, kot sem jaz, kaj je to prineslo? Veliko bero ročno napisanih strani, ki niso imele pravega cilja. Zato sem si dal drugačno nalogo: kaj se zgodi, če vsak dan poskusim napisati eno stran v enem jeziku? To je prineslo neke dobre učinke: pisal sem eno stran v italijanščini (z modro barvo), eno v slovenščini (zelena barva), nemščini (črna) in angleščini (rdeča). Po enem letu opažam, da je angleščina najmanj napredovala, medtem ko sta slovenščina in italijanščina pridobili nek dober ritem. Na splošno pa je bilo zanimivo, da sem lahko zelo hitro preklopil v vsak jezik. Bolj kot vaja za produktivnost, je to pisanje postalo neka dobra navada. Kaj pa mi bo prinesla? Ne vem.

In to je problem, ki ga imam na splošno s knjigami o produktivnosti. Večina knjig opeva »srečno in uspešno življenje«, naniza celo vrsto samoumevnih nasvetov (spanje je zdravo, sadje je zdravo, šport je zdrav) in se vedno zaključi z idejo bogatenja. V glavnem so jih napisali ameriški pisci, zanje se uspeh meri z bogastvom.

V resnici se avtorji novejših knjig nekoliko sramujejo to izreči dobesedno, zato najdemo poglavja, v katerih trdijo, da je »pomembno uživati v tem, kar se dela, ne da bi mislili, koliko zaslužimo«.

Kar si je verjetno dobro ponavljati pod ledenim tušem, ko si ne moreš plačati ogrevanja.