MATTARELLOV GOVOR: Besede, ki so jasno in resno opozorilo

Predsednik republike Sergio Mattarella je včeraj že tretjič obiskal Furlanijo - Julijsko krajino. Spomladi je v Trstu skupaj z bivšim predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem prejel častni doktorat tržaške univerze, julija je ponovno prišel v Trst, kjer je odprl Socialni teden katoličanov v Italiji, ki ga je potem sklenil papež Frančišek, včeraj pa je z odmevnim govorom zaznamoval obeležitev 80-letnice partizanske republike v Karniji. Taka pogostost obiskov v naši deželi kaže na posebno pozornost, ki jo državni poglavar namenja temu območju, ki je zaradi obmejne lege in prisotnosti tolikih raznolikih skupnosti še posebej kulturno bogato, obenem pa zelo občutljivo, zato zasluži posebno skrb.

Tako kot očitno zasluži posebno pozornost in skrb v Mattarellovih očeh tudi Dolina Aoste, kjer se je pred dnevi, točneje 7. septembra, predsednik mudil na počastitvi 80-letnice odporništva, osvoboditve in avtonomije tiste dežele s posebnim statutom. Ob tisti priložnosti je posebej omenil poskus raznarodovanja, ki ga je, tako kot pri nas na Primorskem proti Slovencem in Hrvatom ter na Južnem Tirolskem proti nemško govoreči skupnosti, tudi v Dolini Aoste v temnem dvajsetletju izvajal fašistični režim na škodo tamkajšnjega frankofonskega prebivalstva. Prav tako je poudaril tudi pomen manjšinskih jezikov ter njihovega spoštovanja in zaščite, saj noben italijanski državljan se ne sme čutiti tujca na lastni zemlji zaradi drugačnega jezika, kulture ali vere.

Še ena rdeča nit pa veže številne predsednikove obiske: pomen odporništva proti fašizmu in nacizmu za povojni demokratični razvoj Italije. Tako je 8. septembra obeležil spomin na prvi odpor italijanske vojske proti nemškim silam leta 1943 v Rimu, dan prej je kot že rečeno počastil odporništvo v Aosti, včeraj je počastil 80-letnico partizanske republike v Karniji, 29. septembra pa se bo mudil v Marzabottu, da bi spomnil na tamkajšnje nacifašistične pokole. Mattarella je tukaj jasen: prav v odporništvu, ki je bilo - to je treba poudariti - v Italiji pluralno gibanje in v poskusih več partizanskih republik širom alpskega loka, so zametki nove povojne demokratične ureditve italijanske države in njene ustave, medtem ko so se pristaši dotedanje fašistične diktature po kapitulaciji Italije povezali z nemškim okupatorjem, ki je določene dele države meni nič tebi nič priključil tretjemu rajhu. Zato je bila borba za svobodo sočasno tudi borba za državno neodvisnost, je včeraj poudaril predsednik republike.

V času, ko se v Italiji vse preveč pozablja, zakaj ima država danes demokratičen ustroj in se, zlasti v krogih vladne večine, vse bolj pogosto brenka na drugačne strune, so Mattarellove besede jasno in resno opozorilo.