LOKALNA POLITIKA: Ali koalicija razume demokracijo?

Svetniške pobude, o katerih je tržaški mestni svet razpravljal od oktobrskih lokalnih volitev leta 2021 do danes, bi lahko prešteli na prste nekaj rok. Na čakanju je kar 108 predlogov, velika večina jih prihaja iz vrst levosredinske opozicije. Zato niso presenetljivi njeni očitki, da so v mestnem svetu kršena demokratična načela. Na novinarskih konferencah, te so postale edini mehanizem za izražanje nestrinjanja z mestno politiko, predstavniki leve sredine opozarjajo, da s tem, ko opoziciji ne dajejo možnosti, da predstavi svoje predloge, mestna vlada dejansko zaničuje glasove tržaških volivk in volivcev, ki so opozicijske mestne svetnike izvolili na ta položaj. Po njihovem župan s svojimi dejanji ne dopušča, da bi se slišal glas ljudi, ki so volili politično drugačne misleče. Ob različnih priložnostih na te očitke župan odgovarja, da on skrbi za razvoj mesta, opozicija pa temu po pričakovanjih nasprotuje.

Kdo ima v tej zgodbi prav? Če se upošteva dejstvo, da opozicija med vsako razpravo glede predlogov sklepov redno podaja svoja stališča in jih tudi dobro argumentira, potem očitek o nedemokratičnosti ni pravilen. V demokraciji je preglasovanje povsem demokratičen mehanizem, saj večina odloča. Če pa upoštevamo dejstvo, da je postala že utečena praksa, da se seja mestnega sveta na določeni točki, običajno tik pred začetkom razprave o svetniških pobudah, s katerimi želi opozicija opozoriti na pereče probleme, zaključi, potem je objektivno mogoče reči, da kolegom z drugega brega koalicija ne želi prepustiti besede.

V tem primeru pa je na mestu očitek, da koalicija s svojimi dejanji kaže na nerazumevanje demokracije in da gre dejansko za karikaturo demokracije ali »demokraturo«. Tudi zadnja seja tržaškega mestnega sveta, na kateri je predsednik mestnega sveta Francesco Panteca, kot že nekajkrat v preteklosti, zahteval izključitev Francesca Russa s seje, je bila groteskna karikatura demokracije - kratenja njenega temelja, to je pravice spraševati. Razlog za zahtevano izključitev je bilo zanikanje statusa aktualnosti vprašanju, ki je bilo povezano z bodočim zdravilnim bazenom.

Ker bo ta mestna vlada na oblasti še tri leta (če se vmes ne bo kaj drugega zgodilo), ne bi škodilo, če bi se ti skrhani odnosi med koalicijo in opozicijo vendarle začeli izboljševati in če bi obe strani začeli konstruktivno sodelovati. Mestne oblasti bi se morale začeti zavedati, da jim zmaga na volitvah še ne daje avtokratske oblasti. In tudi tega, da koalicijski mestni svetniki, ki bi morali delovati kot varuhi javnega interesa, ne smejo biti zreducirani na glasovalni stroj, ki se na vsak način trudi omejiti število neprijetnih vprašanj in predlogov. Je že res, da so Tržačani z delom Dipiazze, sodeč po tem, da so mu po treh mandatih podelili še četrtega (s petletnim premorom), očitno zadovoljni. A prej ali slej se bo moral župan začeti zavedati, da Trst ni samo njegovo mesto. Tudi volivci in volivke, ki so ga volili, si v tem »magičnem« trenutku bržkone želijo demokracije. Cirkus v mestnem svetu in njegov nizek nivo delovanja prav gotovo nista v čast ne izvoljenim predstavnikom ne tistim, ki so za njih glasovali.