KREMELJ IN WAGNER: Ko se car nekega dne izkaže za šibkega

Če bo 24. februar 2022 v zgodovini zapisan kot dan začetka ruske invazije na Ukrajino, bo 24. junij 2023 ostal v spominu kot eden najbolj kaotičnih dni posebne vojaške operacije in tudi najnovejše zgodovine Rusije.

Večtisočglava skupina oboroženih plačancev je v enem dnevu zapustila Ukrajino, zavzela strateške položaje na jugu Rusije in se v koloni grozeče napotila naravnost proti Moskvi. Na prigovarjanje beloruskega predsednika Lukašenka je naposled obrnila pete in se vrnila na startno točko.

Ustanovitelj skupine Wagner Jevgenij Prigožin, ena tolikih Putinovih stvaritev, vztrajno hrepeni po oblasti. Njegova zasebna oborožena skupina je v senci zastopala (in še zastopa) ruske interese v številnih afriških državah, kjer so institucije šibke, naravna bogastva pa vabljiva. Pa tudi v sirski vojni. Putin je povezave s to skupino do vojne v Ukrajini zanikoval, sploh njenega obstoja ni priznaval, med invazijo pa se je vse spremenilo. V Ukrajini nanjo odkrito računa, wagnerjevci so postavili edini letošnji »obliž« na neuspešno rusko vojno - z zavzetjem mesta Bahmut za ceno večmesečnih bojev in ogromnega števila žrtev na obeh straneh.

Prigožin se že od lanskega leta dnevno oglaša v medijih, najpogosteje zato, da bi napadal vrhove ruske vojske in obrambnega ministra, češ da vodijo Rusijo v poraz. Samemu Putinu pa je izkazoval zvestobo. Tokrat je stopil par korakov dlje in uprizoril začetek državnega udara: čeprav sam trdi, da ima na muhi obrambno ministrstvo, je ta kaotična sobota predstavljala največjo grožnjo za Putinovo oblast, odkar jo je ta prevzel daljnega leta 1999.

Upor se je za zdaj izjalovil, a je svetu pokazal, da v Kremlju sploh nimajo vsega pod nadzorom. Wagner se je kot nekakšen Frankenstein obrnil proti svojemu stvaritelju- in namignil, da je car nag. Še huje bo, če se bodo o tem (kljub cenzuri) prepričali Rusi. Novico, da je njihov voditelj šibek in neodločen, bi zlasti ultranacionalistični krogi težko prenesli.

Največji upori so se v Rusiji zgodili ob vojaških porazih: leta 1905 je car Nikolaj II. v krvi zatrl ljudski upor po polomu ruske flote na Japonskem. Leta 1917 so nemiri ponovno vzplamteli ob neuspehih v prvi svetovni vojni - in takrat je car padel. Stalin je, nasprotno, po zmagi v domovinski vojni še utrdil svojo oblast.

Vojni porazi razgaljajo carjeve šibkosti. Ljudstvo se opogumi, na dan bruhnejo potlačena nezadovoljstva ter predvsem nove oblastniške sile in interesi. Tega se Putin najbolj boji. Zato pa postaja vojna, v katero je vpletel Rusijo in sebe, zanj vse večji labirint.