S slovesnim podpisom ustanovne listine o Zamejski športni koordinaciji (ZAŠKO), ki bo v prihodnje še bolj povezala slovenske zamejske športne zveze v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem med njimi ter z matico Slovenijo, je bil prejšnji teden v Ljubljani storjen odmeven korak na poti oblikovanja skupnega slovenskega prostora - tudi na področju športa. Listino so poleg slovenskih ministrov za gospodarstvo, turizem in šport oziroma za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS-ZŠZ) podpisali še predsednika Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), Slovenske športne zveze v Avstriji (SŠZ) ter predsednici Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in Zveze Slovencev na Madžarskem.
Namen in cilj ustanovitve ter delovanja ZAŠKO je izboljšati učinkovitost medsebojnega povezovanja, mreženja, sodelovanja, izmenjave informacij, znanja in dobrih praks, spodbujal pa naj bi tudi vzajemno športno sodelovanje na organizacijskem, kadrovskem in vsebinskem področju med slovenskimi organizacijami v zamejstvu. ZAŠKO se bo povezoval tudi s pristojnimi športnimi in vladnimi institucijami v Sloveniji, vključeval pa se bo tudi v širše evropske povezave, je bilo povedano ob podpisu ustanovne listine.
Predsednika največjih zamejskih športnih zvez, Ivan Peterlin za ZSŠDI in Marijan Velik za SŠZ, sta ustanovitev nove koordinacije navdušeno pozdravila kot mejnik, celo kot zgodovinsko dejanje. To pa zato, ker je šport - poleg jezika, kulture in gospodarstva - zaradi delovanja z mladimi eksistenčnega pomena za obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti v zamejstvih. Zamejski športni programi konec koncev slonijo predvsem tudi na jezikovno-narodnostni vzgoji. Z ustanovitvijo nove koordinacije se bodo zamejske športne zveze lahko še dodatno okrepile in učinkovitejše delovale tudi kot spodbujevalke meddržavnega sodelovanja in nosilke razvoja obmejnega ozemlja.
Podpis dokumenta je vsekakor zaveza za vse podpisnike, da bodo delovali v korist športa, za krepitev narodne zavesti, slovenskega jezika ter za ohranitev in razvoj slovenske identitete v zamejstvu.
ZAŠKO sicer ni prva koordinacija, ki je bila ustanovljena z namenom, da bi okrepili sodelovanje med posameznimi zamejskimi organizacijami in Slovenijo. Sorodno koordinacijo so ustanovile zamejske manjšinske politične organizacije (SKGZ, SSO, NSKS, ZSO, Člen 7, ZSM in Zveza slovenskih društev na Hrvaškem) že leta 2004 s Slomakom. Žal je ta politična koordinacija zaradi konfliktov znotraj zamejskih organizacij (predvsem na avstrijskem Koroškem) že pred leti propadla in ne deluje več.
Bolj uspešna je pred dvema letoma ustanovljena Zamejska gospodarska koordinacija, ki pod okriljem slovenskega ministrstva za gospodarstvo in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu povezuje zamejske gospodarske zveze med njimi in s Slovenijo. V samo dveh letih delovanja je ta koordinacija obrodila rezultate, na katere so lahko ponosni vsi gospodarski dejavniki.
Tudi krovne kulturne organizacije v zamejstvu, še posebej na Koroškem, v zadnjem času razmišljajo o ustanovitvi zamejske kulturne koordinacije. Pri tem ne prikrivajo nezadovoljstva glede sodelovanja na račun Republike Slovenije. Le-ta da po ustavnih in zakonskih obveznostih do zamejske kulture ne izpolnjuje tistega, kar bi morala, kritizirajo krovne slovenske kulturne organizacije iz sosednjih držav, ki so se pred kratkim srečale v Novi Gorici in sprejele skupen dokument. Janko Malle, nekdanji poslovodja Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, je celo menil, da je skupni kulturni prostor »samo floskula«.
Toda vrnimo se k športu. Na nobenem drugem področju nima sodelovanje med zamejskimi zvezami in društvi ter matico tako dolge in tudi tako uspešne tradicije. Šport je povezoval Slovence in krepil sodelovanje med sosednjimi regijami in deželami ves povojni čas, torej tudi tedaj, ko je ljudi in dežele ločevala še strogo varovana meja - t. i. železna zavesa.
Zdajšnja ustanovitev zamejske športne koordinacije je torej le še formalno dejanje, obenem pa tudi močna spodbuda k nadaljevanju poti, na katero so se že pred desetletji podali pogumni ljudje, športni delavci in delavke, športnice in športniki. Naj jim sledijo še drugi. Na primer kulturniki!