KOROŠKI FOKUS: Podpora in solidarnost

Veleposlanik Republike Slovenije na Dunaju Aleksander Geržina in veleposlanik Republike Hrvaške Daniel Glunčić sta se na začetku novembra v Celovcu sestala s predstavniki slovenske manjšine v Avstriji. Namen je bil skupaj oceniti položaj obeh narodnih skupnosti, ki sta med uradno priznanimi etničnimi in jezikovnimi manjšinami še dodatno zaščiteni v Avstrijski državni pogodbi (ADP). Obe narodni skupnosti se pri svojih prizadevanjih za polno uresničitev 7. člena še vedno soočata z zavlačevanjem mednarodno zajamčenih pravic obeh manjšin - in na pragu 70-letnice njenega slovesnega podpisa 15. maja leta 1955 na Dunaju, ki je Avstrijo ponovno vzpostavila kot demokratično in neodvisno državo.

Kakor je v izjavi za javnost poudaril veleposlanik RS na Dunaju Aleksander Geržina v prostorih Generalnega konzulata v Celovcu, kjer je bila tudi nova generalna konzulka Maja Balant Slobodjanac, je bil obisk veleposlanikov obeh držav prvi skupni obisk obeh manjšin. Že maja letos sta namreč Geržina in Glunčić skupaj obiskala hrvaško manjšino na Gradiščanskem z namenom »izraziti podporo in solidarnost« prizadevanjem slovenske kot tudi hrvaške manjšine v Avstriji v njunih prizadevanjih za popolno uresničitev 7. člena ADP.

Slovenski veleposlanik Geržina je ob tej priložnosti izrazil tudi upanje, da bo Avstrija storila korak naprej pri uresničitvi manjšinskih pravic, ob tem pa - diplomatsko - izrecno poudaril, da skupna pobuda obeh veleposlanikov nikakor ni povezana z nastajajočo novo avstrijsko vlado. Trenutno se o novi vladi pogajata ljudska stranka (ÖVP) dosedanjega kanclerja Karla Nehammerja in socialdemokratska stranka (SPÖ), morda z ojačitvijo liberalcev (Neos) ali zelenih. Vstop skrajno desničarskih svobodnjakov (FPÖ) - vsaj zaenkrat - ni aktualen, so pa pogajanja šele na začetku.

Slovenci na Koroškem in na Štajerskem kot tudi Hrvatje na Gradiščanskem od nove avstrijske vlade, kakršna bo na koncu, pričakujejo nujno potrebno reformo skrajno restriktivnega Zakona o narodnih skupinah v Avstriji iz leta 1976. Z novim zakonom naj bi bile povezane nujno potrebne izboljšave skrb vzbujajočega stanja manjšinske zaščite na področju jezika, šolstva, sodstva in uradnega jezika. Tu - ne le po oceni zastopnikov obeh manjšin - »mnoge stvari ne gredo po pravilni poti«, je med drugim dejal tudi veleposlanik Glunčić. Aleksander Geržina pa je opozoril tudi na poglavitne razlike pri položaju Slovencev na Koroškem in Štajerskem ter Hrvatov na Gradiščanskem. Še posebej na področju šolstva.

Veleposlanika Geržina in Glunčić sta med obiskom v Celovcu obiskala tudi sedež Mohorjeve družbe, najstarejše narodnobuditeljske in izobraževalne ustanove Slovencev na Koroškem, srečala pa se tudi z Rudijem Voukom, odvetnikom, ki je s svojo vztrajnostjo koroškim Slovencem iztržil vsaj nekaj več, čeprav ne želeno število dvojezičnih tabel. Vouk ob tem zagotovo ni skrival razočaranja glede postopanja slovenske politike leta 2011, ko se ta ni zoperstavila zakonski ureditvi dvojezičnih krajevnih tabel in uradnega jezika v ustavnem rangu in je s tem koroškim Slovencem (in tudi gradiščanskim Hrvatom) na teh področjih zaprla (notranjeavstrijsko) pot za uveljavitev manjšinskih pravic pri ustavnem sodišču. Kljub opozorilom številnih uglednih ustavnih pravnikov iz Avstrije kot tudi Slovenije!

Ti že od osamosvojitve dalje opozarjajo tudi na potrebo pristopa Republike Slovenije kot naslednici razpadle države sopodpisnice Jugoslavije k Avstrijski državni pogodbi. Takšen korak Republike Slovenije v luči 70. obletnice podpisa ADP bi vsekakor bil ojačan izraz napovedane podpore in solidarnosti prizadevanjem slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem ter hrvaške na Gradiščanskem za uresničitev še vedno neuresničenih pravic, ki izhajajo iz 7. člena ADP. Češka republika je to storila že takoj po razdružitvi s Slovaško leta 1991.

Kajti še naprej je in bo pomembno opozarjanje in prizadevanje republik Slovenije in Hrvaške na pomanjkljivo zaščito slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji navzlic restriktivne avstrijske manjšinske politike. Posebej v okoliščinah porasta skrajne desnice, ki je na pohodu tudi po avstrijskih zveznih deželah. Morda že v slabih dveh tednih tudi pri deželnih volitvah na avstrijskem Štajerskem, kot to napovedujejo raziskovalci javnega mnenja.