Prijava
Dark Theme
Skrajno desna svobodnjaška stranka (FPÖ) nadaljuje svoj vse bolj zaskrbljujoč pohod po Avstriji. Po alarmantnem uspehu na volitvah v Evropski parlament letos spomladi ter uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah konec septembra - obakrat je osvojila relativno večino glasov - je preteklo nedeljo slavila še zgodovinsko zmago na avstrijskem Štajerskem. Prvič po letu 1945 so svobodnjaki v tej deželi postali najmočnejša stranka s skoraj 35 odstotki vseh oddanih glasov. Približno enak volilni uspeh je svobodnjakom uspel le še na Koroškem, ko je desničarski populist Jörg Haider leta 2000 in nato še 2004 zbral celo več kot 40 odstotkov glasov.
Posledice nedeljskega uspeha svobodnjakov na Štajerskem so precej dramatične. V skladu z ustavo dežele Štajerske volilni uspeh namreč odloča tudi o tem, da imajo svobodnjaki kot najmočnejša stranka v novem deželnem zboru nalogo za sestavo nove deželne vlade in s tem tudi prvo priložnost za morebitno zasedbo funkcije deželnega glavarja. To funkcijo so na Štajerskem od leta 1945 dalje vedno opravljali deželni glavarji iz vrst konservativne ljudske stranke (ÖVP) ali pa politiki iz vrst socialdemokratov (SPÖ).
Pohodu svobodnjakov na Štajerskem so - kot že na volitvah v Evropski parlament in tudi parlamentarnih volitvah - v glavnem botrovale dramatične izgube ljudske stranke na čelu z deželnim glavarjem Drexlerjem ter kriza socialdemokratov. Kot kancler Nehammer na parlamentarnih volitvah je tudi Christopher Drexler na Štajerskem izgubil kar deset odstotkov glasov, posledica tega pa je, da doslej vladajoča ljudska stranka nima več dovolj sedežev, da bi skupaj s socialdemokrati obnovila dosedanjo vladno koalicijo. Ljudska stranka in socialdemokrati skupaj imajo le še 24 od 48 sedežev, torej en sedež premalo, da bi odbili napad skrajnih desničarjev na stolček deželnega glavarja Štajerske. Obeta se torej, da bodo svobodnjaki - drugič v povojni zgodovini Avstrije - zasedli položaj deželnega glavarja v neki avstrijski zvezni deželi.
Recept za uspeh oz. pohod svobodnjakov v Avstriji je vedno enak in je značilen tudi za vse druge skrajno desne stranke v Evropi: podžiganje strahu zaradi množičnih migracij z obljubo, da bodo ustvarili nepremagljivo »trdnjavo Evropo« pred begunci in pred vsem, kar je tujega, boj proti »političnim elitam v državi oz. deželi«, krepitev strahu pred poslabšanjem življenjskega standarda ter obljuba, da bodo tozadevni problemi rešeni le, če bodo na oblasti oni. Tega še niso dokazali nikjer!
Nedeljskemu uspehu svobodnjakov na volitvah na Štajerskem sta botrovala še dva faktorja: neupoštevanje svobodnjaške stranke pri oblikovanju nove avstrijske zvezne vlade, ki jo skušajo - po nalogu avstrijskega zveznega predsednika Alexandra van der Bellna - že nekaj tednov brez vidnih uspehov sestaviti ljudska stranka, socialdemokrati in liberalci (Neos), ter očitna nesposobnost pravne države, da pospeši postopke v boju proti korupciji, v katero je vpletena prav svobodnjaška stranka na Štajerskem. Med kar 18 osebami, proti katerim državno tožilstvo vodi postopek zaradi suma zlorabe javnih finančnih sredstev, je tudi glavni kandidat Mario Kunasek, ki hoče postati novi deželni glavar. Svobodnjakom je namreč uspelo prepričati dober del volivcev, da so »žrtev sistema«.
Skoraj neoviran pohod svobodnjakov pa omogoča tudi, da v Avstriji - drugače kot v Nemčiji - ni t. i. požarnega zidu proti skrajni desnici, čeprav avstrijski svobodnjaki tesno sodelujejo z neonacistično nemško AfD. Rezultat tega je, da so medtem zastopani v kar štirih deželnih vladah - v Spodnji in Zgornji Avstriji, na Solnograškem in tudi na Predarlskem. V vseh omenjenih deželah sicer kot manjšinski partner in vedno v koaliciji z ljudsko stranko. Na Štajerskem se jim zdaj obeta deželni glavar in verjetnost za takšen razplet ni majhna. Tako ljudska stranka kakor tudi socialdemokrati namreč - drugače kot na zvezni ravni - ne izključujeta možnosti, da bi šli v novo deželno vlado tudi s svobodnjaškim deželnim glavarjem.
In morda se bo ista zgodba pisala že meseca januarja 2025, ko bodo na vrsti deželne volitve na Gradiščanskem. Glavni kandidat svobodnjakov v tej deželi je Norbert Hofer, leta 2016 kandidat za avstrijskega zveznega predsednika, ki je le tesno »podlegel« Aleksandru van der Bellnu!
Avstrija stopa naproti nič kaj obetavnim časom.
