KOMENTAR: Zakaj je italijanski »calcio« v težavah?

Po osvojitvi evropskega naslova v Angliji leta 2021 so v Italiji vsi skočili na voz zmagovalca. Po sobotni izločitvi v osmini finala proti (povprečni) Švici pa so se vsi kot miši poskrili v svoje brloge. Porazni nastop Italije na evropskem prvenstvu v Nemčiji zahteva tehtno analizo. Faktorjev, ki so do tega pripeljali, je več. Vse ni le črno ali belo. Začnimo. Vsaj poskusimo.

V Italiji ni več mladih talentov? Zgrešeno. Italijanska nogometna reprezentanca U17 je pred kratkim osvojila naslov evropskega prvaka. Lani so »azzurrini« postali celinski prvaki v starostni skupini U19. Selekcija U20 je svetovni podprvak. Trditev, da morajo otroci spet brcati žogo na ulici ali vaškem igrišču (to je vedno dobrodošlo), je precej iz trte izvita. Res pa je, da bi morali nogometne šole in klubi bolje spremljati razvoj posameznika in njegovo postopno vključevanje v člansko ekipo.

Ali so ekipe U23 v C-ligi koristne? Odvisno. Dvajsetletnik, ki se kali v C-ligi, ne bo nikoli vrhunski nogometaš v A-ligi. Pri dvajsetih letih bi moral že biti steber v A reprezentanci. Klubi bi morali vključevati v člansko ekipo šestnajst oziroma sedemnajstletnike. Samo tako se lahko mladi nogometaši privadijo na visok ritem. Mlajšim bi prav gotovo koristilo tudi igranje v drugih (manj kvalitetnih) evropskih prvenstvih, kjer bi si »naredili kosti«. A le pod pogojem, da so pod stalnim nadzorom matičnih klubov. Kaj pa mladinsko prvenstvo »primavera«? »Pravi rabelj mladih nogometašev,« je izjavil strokovnjak iz Pierisa Fabio Capello.

Ali je kriva tudi zakonodaja? Da. Nogometaši iz tujine imajo v Italiji kar nekaj davčnih olajšav, kar je ugodno tudi za italijanske klube. Zaradi tega se društva raje odločajo za povprečne nogometaše iz tujine, saj so bolj poceni kot enako kakovostni domači igralci.

Pa že nam je zmanjkalo prostora. Še bi lahko naštevali, zakaj je italijanski nogomet v težavah. Da ne pozabimo nove reforme športa. Tudi ta ne bo v pomoč.