Če smo se po izločitvi Italije spraševali, v katerem grmu se skriva zajec neuspehov »azzurrov«, pa dan po izločitvi Slovenije (po porazu šele po loteriji enajstmetrovk proti velesili Portugalski) ugotavljamo, da je dvemilijonska dežela na sončni strani Alp na samem vrhu svetovnega športnega zemljevida. Odbojkarskim, košarkarskim, kolesarskim in številnim drugim (Garnbret, Čeh itd.) podvigom so se pridružili (sicer ne prvič) spet nogometaši, ki so z uvrstitvijo v osmino finala zapisali novo poglavje v zgodovini slovenskega nogometa. Pravzaprav bili so na pragu uvrstitve v četrtfinale, za kar nihče od samega začetka ne bi stavil niti ficka. Manjkalo je res malo. Dovolj, da bi Benjamin Šeško v drugem podaljšku streljal deset centimetrov višje in žoga bi zatresla portugalsko mrežo. Superzvezdnik Ronaldo, ki se je zjokal po zgrešeni enajstmetrovki (Jan Oblak jo je vrhunsko ubranil), bi jokal še po trikratnem sodnikovem žvižgu. A ni bilo tako. Portugalci so se pri streljanju z bele točke bolje znašli. V ospredje je stopil portugalski vratar Diogo Costa, ki je ubranil kar tri slovenske strele in penalov je bilo hitro konec. Podobno, prav tako 3:0 po penalih, se je zgodilo Španiji na svetovnem prvenstvu leta 2022 proti Maroku. Kljub vsemu, res kapo dol in poklon Slovencem ter selektorju Matjažu Keku. Borili so se kot levi, taktično so igrali vrhunsko, pa še poskusili so presenetiti v protinapadu. Komentator Sky Sport je Kekov 4-4-2 definiral kot »perfekten«. »Slovenski selektor bi moral predavati v Covercianu,« je še dodal. V templju italijanskega nogometa. Kaka čast!