IZRAEL IN ZN: Neznosna krhkost mednarodnega prava

Sprenevedanje je brez dvoma beseda tega tedna. Lahko bi jo izbrali za besedo zadnjega leta, ki skupaj z dvojnimi merili najbolje opisuje odzive večine zahodnih držav na početje izraelske vlade po grozljivo krvoločnem Hamasovem napadu 7. oktobra lani. Višku sprenevedanja smo bili priča v zadnjih dneh, ko so denimo ZDA, Italija in Francija - doslej neomajne podpornice izraelske pravice do samoobrambe, ki očitno opravičuje tudi napade na tarče v drugih državah in že več kot 42 tisoč smrtnih žrtev v Gazi - izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pozvale k »spoštovanju mednarodnega prava«.

Zelo odločna stališča o nedopustnosti dejanj izraelskih sil so seveda dobrodošla, a kaj, ko so prišla (sploh ne slučajno) šele po napadu na pripadnike misije ZN Unifil, v kateri sodelujejo tudi italijanski in francoski vojaki. Dokler so posledice nespoštovanja mednarodnega humanitarnega prava na svoji koži desetletja čutili le prebivalci zasedenega Zahodnega brega in palestinske enklave, kršitve niso bile glavna skrb izraelskih partnerjev. Žrtve so bile namreč prebivalci palestinskih ozemelj, ki jih je politika izraelskih vlad dehumanizirala, Gazo pa spremenila v »največji zapor na prostem«, kot enklavo najpogosteje imenujeta jezikoslovec in politični aktivist Noam Chomsky in zgodovinar Ilan Pappé, glasna kritika sionističnega kolonializma in sistematičnega kršenja mednarodnega prava domala vseh izraelskih vlad.

Sprenevedanje je toliko bolj nedopustno, ker kršitve mednarodnega prava niso od včeraj in nanje že dolgo opozarjajo tako organi Združenih narodov kot predstavniki držav, ki sedijo tako v Generalni skupščini kot v Varnostnem svetu (torej tudi Italija, Francija, ZDA ...). O tem obstajajo številna poročila, o katerih piše tudi posebna poročevalka ZN o okupiranih palestinskih območjih Francesca Albanese v knjigi J’Accuse, ki pa je zaradi svojih natančnih pravnih analiz v Izraelu persona non grata. Podobno usodo je doživel tudi Antonio Guterres, prvi mož ZN, organizacije, ki jo je Netanjahu označil za »antisemitsko močvaro«. Kdorkoli karkoli poreče čez izraelsko uradno politiko, je namreč antisemit.

A vendarle: Generalna skupščina ZN je v zadnjih 50 letih sprejela več sto resolucij, ki obravnavajo nezakonite izraelske vojaške ukrepe in kršitve človekovih pravic. Med več kot sto resolucijami, ki jih je sprejel Varnostni svet, sta najbolj znani tista iz leta 1967, ki poziva izraelske sile k umiku iz zasedenih ozemelj, in tista iz leta 2016, ki obsoja gradnjo izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih.

Izraelskega odziva, razen obtožb, da gre za antisemitske poteze, ni bilo. Kršitve se nadaljujejo zgolj iz enega enostavnega razloga: nespoštovanje mednarodnega prava ne prinaša neposrednih posledic. Odločitev o morebitnih sankcijah je stvar posameznih držav, vendar te Izraelu očitno ne želi naložiti nobena zahodna država. Kot trdi italijanska filozofinja Roberta De Monticelli pa je najhuje, da neupoštevanje prava vodi v njegovo podrejanje politiki samovolje in moči, torej nasilja.