ITALIJA V EU: Nečastna mesta v atlasu presežnikov

Čakanje na letališčih je običajno zelo utrudljivo. Veliko gneče, borba za kak prost sedež, ljudje vsevprek govorijo, včasih celo kakšna glasna glasba; človek se ne more spočiti in prav tako ne koncentrirati na kako resno branje. Tako se rado dogaja, da sežeš po ponujenem časniku, dnevniku ali reviji, in ga prelistaš ter nato odložiš, ko ugotoviš, da gre v bistvu samo za reklame.

Potem so redke izjeme, kjer lahko sežeš po časopisu, ki ti ga ponujajo brezplačno. Nekoč je bilo tega veliko več, ko še ni bilo pametnih telefonov in majhnih računalnikov in letališča niso bila opremljena z brezplačnim omrežjem Wi-Fi, zdaj pa je ponujeni tiskani časnik prava redkost. Ampak zgodi se, da naletiš na dnevnik in, če imaš srečo, v njem najdeš tudi kaj zanimivega.

Med nedavnim postankom na dunajskem letališču sem naključno naletel na avstrijski dnevnik Kurier, ki je pred evropskimi volitvami v članku z naslovom Evropski atlas presežnikov objavil vrsto statističnih podatkov. V bistvu je za nekatere pomembne pokazatelje navedel samo nekaj podatkov, katera država je na prvem mestu in katera na zadnjem. Tako ima na primer Nemčija največ prebivalcev (83 milijonov), Malta pa najmanj (542.051); vseh prebivalcev v Evropski uniji je 484,4 milijona.

Številni podatki, ki jih je Kurier navajal, se nanašajo na storitve. Švedska ima največ zdravnikov, kar 71 na 10.000 prebivalcev; na zadnjem mestu je Malta z 29 zdravniki.

Irska je z 62,3 odstotka prebivalcev na prvem mestu po univerzitetni izobrazbi, na zadnjem mestu je Romunija (24,7 odstotka), kar je toliko bolj zanimivo, ker Irska za izobraževanje namenja najmanj, samo 34,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP); na prvem mestu je Švedska s 7,3 odstotka.

Najvišji BDP na prebivalca ima Luksemburg (119.230 evrov), najnižjega pa Bolgarija (12.400 evrov).

Najsrečnejši ljudje živijo na Finskem, na zadnjem mestu so Bolgari. Z najvišjo življenjsko dobo se ponašajo Španci (83,2 let), z najnižjo pa Bolgari (74,3 let).

Med državami, kjer je udeležba na volitvah obvezna, je na prvem mestu Belgija s 85,5 odstotka, na zadnjem pa Ciper s 45 odstotki; med državami, kjer udeležba ni obvezna, pa je na prvem mestu Malta (72,7 odstotka), na zadnjem pa Slovaška (22,7 odstotka).

Neobičajna je statistika o telesni teži: 66,9 odstotka Romunov je pretežkih, na zadnjem mestu pa so Francozi s 45,3 odstotka. Največ samomorov je v Litvi, 26,1 na 100.000 prebivalcev, najmanj pa na Cipru, 3,6 na 100.000 prebivalcev.

Najbolj onesnažen zrak dihajo v Luksemburgu, kjer emisije dosegajo 14,7 tone na prebivalca, najčistejšega pa na Malti s 4,1 tone na prebivalca.

Najbolj zadolžena država je Grčija, katere dolg znaša 165,5 odstotka bruto domačega proizvoda; najmanj zadolžena je Estonija z 18,2 odstotka bruto domačega proizvoda.

Slovenije na tem seznamu ni; očitno je nekje v zlati sredini, nikjer najvišje ali najnižje. Italija pa ima tri rekorde, ki so med seboj povezani.

Prebivalci Italije so najstarejši v Evropi: 23,8 odstotka prebivalcev je starejših od 65 let; najmlajši so prebivalci Luksemburga: samo 14,8 odstotka jih presega 65 let.

Italija je tudi država z najmanjšim deležem prebivalcev, mlajših od 14 let: samo 12,7 odstotka; največji delež, 19,7 odstotka, ima Irska.

Italija je nazadnje država z najmanjšim številom rojstev: letno samo 6,7 na 1.000 prebivalcev; na prvem mestu je Irska z 11,2 novorojenimi na 1000 prebivalcev letno.

Res ni, da bi se Italija s temi presežniki lahko pohvalila.