Odobritev odloka o okviru za pripravo naslednjega triletnega državnega proračuna, t.i. DEF, je vladajoča koalicija zmagoslavno pospremila s samohvalo, da, navkljub slabim gospodarskim razmeram, letos ne bo pripravila rebalansa proračuna z varčevalnimi ukrepi in dvigovanjem davkov. No, to sicer ni popolnoma res, ker zamrznitev dveh milijard izdatkov centralne državne uprave, s katero naj bi preprečili, da letošnji primanjkljaj poleti v nebo, niso ravno mačje solze, a v glavnem drži. Če bi se odločali za zategovanje pasov, bi to za vlado sprememb« tako in tako pomenilo politični samomor, hkrati pa varčevalnim ukrepom nasprotujejo tudi analitiki z oceno, da bi gospodarske indekse, ki so najslabši med 34 najbolj razvitimi državami na svetu, le še bolj osiromašili.
A torkov odlok črno na belem vsebuje tudi priznanje vlade, da so bile njene napovedi o gospodarski rasti čisti hazard in da nima recepta za izhod iz zelo težkega javnofinančnega položaja. Sam DEF potrjuje, da državljanski dohodek k rasti ne bo prispeval skoraj ničesar, upokojitvena kvota 100 pa ne bo spodbudila zaposlovanja mladih niti po minimalnem ključu eden (odhajajoč) za enega (prihajajočega). Vse karte stavi vlada na odloka o pomoči podjetjem in debirokratizaciji postopka za zagon gradbenih investicij, hkrati pa - kot vse vlade pred njo - napoveduje novo konfiguracijo državnih izdatkov in prevetritev džungle davčnih olajšav. Vendar gre za meglene napovedi, ki jih še nobena vlada ni uresničila. Napoved o uvedbi enotne davčne stopnje (v najbolj blagi obliki 12 milijard dodatnega bremena) je za zdaj zgolj novica za facebook,« saj je DEF dejansko ne vsebuje. Glede na gospodarsko stanje (ne samo v Italiji), bi mednarodni investitorji lahko uvedbo flat tax razumeli kot potezo obupanega pokeraša, ki zastavi vse svoje premoženje v upanju, da nasprotnik ne spregleda njegovega blefa.
Skratka, DEF je prazna škatla, vlada pa kupuje čas do evropskih volitev. A jesen, ko bo treba pisati pravi« proračun, ne bo zaradi tega nič manj problematična.