EVROPSKI PARLAMENT: Skupna pot, ki je (še) ni

Četrtkovo srečanje v Budimpešti med voditelji madžarskega Fidesza Viktorjem Orbanom, italijanske Lige Matteom Salvinijem in poljske vladajoče stranke Zakon in pravičnost (Pis) Mateuszom Morawieckim je izzvenelo kot vojna napoved Evropski ljudski stranki (EPP) za primat na desni polovici političnega zemljevida evropskega parlamenta. Največji evropski skupini v parlamentu očitajo namreč, da se je s svojo zmerno politiko in »paktiranjem« s socialisti v različnih večinah v evropskem parlamentu izneverila svojim načelom.

Z oblikovanjem močne skupine desnih strank, ki bi bila druga najmočnejša v evropskem parlamentu, bi Orban, Salvini in Morawiecki želeli postopno prevzeti njeno mesto ali EPP vsaj iztrgati iz objema svojih zdajšnjih zaveznikov, s katerimi v naraciji nacionalistov in populistov napaja osovraženi establišment bankirjev in birokratov, ki sesajo kri ljudstvu. Evropa, ki jo imamo v mislih, so povedali ob koncu srečanja, je Evropa svetosti življenja (proti legalizaciji splava), tradicionalnih vrednot (družina, domovina in cerkev) in nasprotovanja islamizaciji celine (sicer v nasprotju s pogledi o medverskem in medkulturnem dialogu sedanjega papeža). Ta program je Salvini po srečanju imenoval »evropska renesansa«, čeprav bi kdo zlahka lahko pripomnil, da bolj spomina na zgodnji srednji vek s križarskimi vojnami in grmadami za čarovnice vred.

Zanimivo je, da so bile v ospredju novinarske konference po srečanju zgolj »kulturne« teme. Gospodarskemu sodelovanju in vprašanju ustroja »nove« Evrope, na katero sicer vsi trije prisegajo, pa niso namenili nobene pozornosti. Vnovična rast populizma in nacionalizma »zahteva« namreč propad evropske cepilne politike in načrta za rast in okrevanje Next generation EU, s katerim je EU lani priščipnila krila evroskeptičnim strankam. Da navijaš za neuspeh tega načrta, pa ljudstvu ni dobro razlagati.

Še posebej protisloven je položaj Lige, ta se je v Italiji vrinila v proevropsko Draghijevo vlado, ki naj bi upravljala z denarjem, ki sta ga v Bruslju izposlovala Conte in Gentiloni. »Kaj bo rekel Salvini, ko bosta Orban in Morawiecki v EU nasprotovala Draghijevim predlogom (o bolj povezani Evropi, op.ur.), se je včeraj retorično vprašala odgovorna za zunanjo politiko pri Demokratski stranki Lia Quartapelle. Il Foglio pa je na primer spomnil, da je Orban lani, ob objavi načrta EU o skupnem zadolževanju za ponoven zagon evropskega gospodarstva, zatrdil, da »Madžari zlepa ne bodo odplačevali grškega, italijanskega ali francoskega javnega dolga.« A se je moral nato ukloniti, ker je Madžarska še vedno neto prejemnica sredstev EU, brez teh sredstev pa bi bilo najbrž hitro konec tudi njegove vladavine.

Poskus oblikovanja velikega desničarskega bloka v EU zaman traja sicer že nekaj desetletij. Matteo Salvini je na predvečer odhoda v Budimpešto na srečanju s tujimi novinarji dopisniku RTV Slovenija Janku Petrovcu sicer odgovoril, da sanja o spojitvi svoje evropske skupine Identiteta in demokracija (z Le Penovo in nemškim AfD) s Konservativci in reformisti (PiS in Bratje Italije). A Melonijeva je četrtkov vrh sprejela hladno, njej zdaj volilno bolj ustreza, da se ne meša z Ligo. Orban, ki se je po odhodu iz EPP znašel brez evropskega doma, pa je v četrtek govoril o tem, da novo zavezništvo nasprotuje antisemitizmu, kar naj bi pomenilo, da si ne želi, da ga istovetijo z nemškim AfD, ki so ga nemški obveščevalci zaradi njegovih povezav z neonacisti označili za »nevarnega za nemško demokracijo«. Morawiecki pa je vztrajal glede privrženosti nove skupine »atlantizmu.« Ve se, Poljaki – tako na vladi kot v opoziciji – ne marajo Rusov, Orban in Salvini pa s Putinom prijateljujeta.

Zato je v Budimpešti za zdaj vse ostalo le še pri lepih besedah in priložnostnih fotografijah.