Predmet današnjega pisanja ne bodo resnični razlogi, zaradi katerih je član odbora Dežele FJK odvzel Primorskemu dnevniku 4,85 odstotka letne dotacije. Prejemamo jo iz finančnega sklada državnega zakona 38/2001. Opozoril bom na nekatera dejstva, ki so s tem povezana in skrivajo pasti.
Dežela FJK je bila do slovenske manjšine nekorektna. Ko odbornik ni upošteval sklepa njene posvetovalne komisije, je Dežela poteptala vlogo subjekta, ki jo manjšina zahteva zase v odnosih do institucij. Do sklepa, da se Primorskemu dnevniku ne odvzema denar, se je manjšinska komisija dokopala na osnovi pravil, ki jih vsebuje deželni zakon 26/2007 ravno zato, da njena beseda nekaj velja - da je manjšina subjekt. »... Sklepi posvetovalne komisije so sprejeti, če zanje glasuje večina prisotnih,» beremo v 8. členu. Izid ni bil neodločen: večina prisotnih je glasovala proti premikom v finančni postavki za založništvo in medije. Ni zaleglo. Odbornik je manjšino »povozil«. Ker pravila ne zahtevajo popolnega soglasja, je sklicevanje na neenotnost v komisiji, ki naj bi botrovala odbornikovi odločitvi, opravičevanje neopravičljivega in spodkopavanje tal manjšini. Kar se je zgodilo, je torej nevaren precedens.
Vse skupaj »diši« po strategiji divide et impera, deli jih in vladaj, ki je tako draga oblastem, zato da ravnajo samopašno. Dogajanje v komisiji je pokazalo razhajanja tudi v predstavništvu manjšine. Dvoglavost je bila v tem primeru prej izraz šibkosti kot moči, saj sta se znašl a predstavnika krovnih organizacij na različnih bregovih. Vsiljeni popravek k proračunu nas je znova pahnil v logiko iz manjšinskega »srednjega veka«, ki je skupnost Slovencev v Italiji ideološko ločevala med bele in rdeče, naše in njihove. Nismo tega presegli? Ali si ne postavljamo edino višjega cilja - interesa celotne manjšine?
Poseganje politike v medije običajno ni nedolžno, pa čeprav to počenja v demokratičnih okvirih. »Discipliniranje« novinarjev je zanjo skušnjava. Tako kot vplivanje in podrejanje. To dopuščati pomeni krčiti demokratični prostor.