Absolutna protagonista sredine slovesnosti sta bila gostitelj in »režiser prireditve«, generalni konzul v Trstu Vojko Volk, in osrednji gost, predsednik Borut Pahor. Oba sta se sproščeno in brez večjih formalnosti pogovarjala (v slovenščini in italijanščini) z ostalimi gosti ter kot prava dirigenta usmerjala dogajanje. Največ »iztočnic« pa je nedvomno ponudil Pahor, ki je pred začetkom prireditve povabil vse predstavnike oblasti k poziranju za skupno fotografijo, rekoč: »Velika družina smo, siamo una grande famiglia.« Pahorja je med drugim ganil govor predsednika FJK Massimiliana Fedrige, s katerim se je večkrat rokoval in s katerim je na koncu nazdravil – oba sta spila kozarec vode, čeprav so bila na voljo vrhunska krajevna vina. Predsednik pa je tudi izrekel premišljene besede o vlogi, ki so jo odigrali pripadniki manjšin. Pohvalil je Volka, ki je »utrdil sožitje« med narodoma in poskrbel za neverjetno sporočilo in »dogodek brez precedensa«, kot je proslavljanje nacionalnega praznika skupaj z drugo državo. Priznal je sicer, da nekatere delitve ostajajo, v zadnjem času pa »smo jih potisnili v ozadje in v ospredje postavili to, kar nam je skupno«. Izpostavil je vlogo pripadnikov manjšine, tukajšnjih ljudi, včasih celo nevidnih »gradnikov sožitja«, brez katerih po Pahorjevih besedah ne bi bilo simbolne geste, ko sta se s prijateljem Sergiom Mattarello dvakrat prijela za roko pred spomenikoma na bazovskem šohtu in bazovski gmajni ter ne bi bilo niti vračanja Narodnega doma v slovenske roke. Njun stisk rok pred spomenikoma je gesta, ki jo je Pahor tudi v Mattarellovem imenu označil za »enega najlepših trenutkov v njunih političnih karierah«. Oba pa imata kar dolgo kilometrino ...