ČLOVEKOVE PRAVICE: Nihče vam ne bo vzel vašega spola

»Vlada potrjuje svojo zavezanost boju proti vsem oblikam diskriminacije, nasilja in nestrpnosti,« je v petek, na mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji, zagotovila italijanska premierka Giorgia Meloni. Njenemu sporočilu je predsednik države Sergio Mattarella dodal precej bolj jasno opozorilo, da so homofobija, bifobija in transfobija »neznosna družbena nadloga, ki je še vedno prisotna in je vzrok za nesprejemljivo diskriminacijo in nasilje«. Dodal je, da je zato naloga institucij, da razvijejo učinkovite preventivne strategije, »ki vzgajajo k spoštovanju različnosti in vključevanju«.

Boj proti diskriminaciji s pomočjo strategij torej. Ravno slednje je naslavljala Deklaracija o nadaljnjem razvoju človekovih pravic LGBTIQ oseb v Evropi, ki je bila v petek predstavljena na konferenci na visoki ravni v Bruslju, katere cilj je bil spodbuditi države EU k spoštovanju in zagotavljanju pravic LGBTIQ oseb. Deklaracijo so podpirale vse članice unije razen Madžarske, Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Litve, Latvije, Češke, Slovaške ... in Italije.

Ministrica za družine, rodnost in enake možnosti Eugenia Maria Roncella (Bratje Italije) se je na besedilo deklaracije odzvala izrazito burno. Ni je zmotil del besedila, ki pravi, da EU zagotavlja in ščiti ter uveljavlja človekove pravice »ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost«. Nesprejemljiv se ji zdi dodatek:« ... in drugi razlogi, vključno s spolom, spolno identiteto, spolnim izrazom ali spolnimi značilnostmi«. Ministrica, ki naj bi skrbela za enakost ali vsaj enakopravnost v državi, se je tako odločila, da bo določen del prebivalstva diskriminirala.

Zaradi omenjene dikcije o spolni identiteti, ki vsakič znova zbije dno desničarskim sodom, bi Roncella najraje razglasila izredno stanje. »Nismo in nikoli ne bomo podpisali nič, kar zanika moško in žensko identiteto,» se je glasilo njeno zavajanje javnosti, ko je ob tem s prstom pokazala na vodjo Demokratske stranke Elly Schlein, ki da propagira agendo namišljenega gibanja gender.

Ob prihajajočih evropskih volitvah sicer ni bilo pričakovati, da se bodo predstavniki zmerne in bolj skrajne desnice izognili širjenju strahu pred tistimi, ki sebe dojemajo drugače, kot bi si to želeli (ali jim velevajo) drugi. Do junija bodo skandirali gesla »anti-gender«, pljuvali bodo po teoriji spola (gender theory), ki so si jo sami izmislili zato, da bi ji lahko nasprotovali. Kot razlaga sociolog Roman Kuhar, gre namreč za prazni označevalec, ki vzbuja strah, ustvarja moralno paniko in občutek ogroženosti ter razlaga, kaj je normalno in naravno. Skratka, zelo priročno orodje, ki z manipulacijo čustev, zagotavlja uspešen politični boj.

Pomanjkljivo zagotavljanje pravic manjšinskim skupnostim je primer institucionalizirane neenakosti. Pravzaprav ni nič drugega kot odločitev o ohranjanju ali vzpostavitvi sistemske diskriminacije. Ko se skupini ljudi odreče osnovne pravice, je korak do odrekanja tudi spoštovanja zelo kratek.

Zaradi pomanjkanja zakonodaje, ki bi se učinkovito borila proti diskriminaciji, kaznovala zločine iz sovraštva, motivirane s homofobnimi vzgibi, se po mnenju organizacije ILGA-Europe krepi sovraštvo in nasilje do skupnosti LGBTIQ. Pripravili so zemljevid Evrope s prikazanim pravnim položajem omenjene skupnosti in na njem Italija zaseda 36. mesto v skupini 49 držav. Približno enako slabo zakonodajo imajo Madžarska, Srbija in Poljska, slabše je še denimo v Rusiji, Belorusiji in Turčiji.

V Italiji so v zadnjem letu zabeležili 160 prijavljenih homofobnih fizičnih napadov, tri umore in tri samomore. Poskusov samomora ne beležijo, očitne pa so stiske in težave v duševnem zdravju, ki prizadenejo zlasti mlajše, ko ugotovijo, da živijo v do njih, ki sebe dojemajo drugače, sovražnem okolju.

»Te številke so dokaz, kaj se lahko zgodi, če zakonodaja ni urejena,« so zapisali pri ILGA-Europe. Gre za zaščito, za katero si država - tako sta zagotovila Mattarella in Meloni - »močno prizadeva«.

Sovražni odzivi, ki vsakič spremljajo omembo spolne identitete, pa veliko povejo o njihovih avtorjih. Spomnimo se, kaj se je zgodilo pred enim tednom, ko je evrovizijski pokal dvignila nebinarna oseba. Kot je dejala slovenska pesnica Anja Zag Golob, se je nanjo usula »neskončna globina golid gnojnic«, ki zgolj razkriva, kako krhka je očitno v svojem bistvu njihova identiteta, če jo lahko takole iztiri »en drobni_ Švicar_ v nedolžnem roza krilcu«.