BURGO: Dokler se vrv ne strga

Vleka vrvi je v štivanski papirnici razširjen šport. Že več let se z njim ubada vodstvo oz. lastništvo skupine Burgo. Ko se le da, povlečejo vrv na svojo stran in v zameno zahtevajo od nasprotnika (institucij) finančna sredstva ter ugodnosti, da se vrv ne bi slučajno strgala. V sredini pa so seveda zaposleni, ki jim v kriznem obdobju ob vsakem koraku grozijo odpusti.

Ta čas mora več delavcev in njihovih družin recimo odločati o tem, ali bi se preselili v Karnijo oz. Veneto, kjer so druge tovarne iste skupine, ali pa sprejeti odpoved – brez nadaljnjih podpor in nadomestil, ker podjetje zanje ni zaprosilo. Kljub temu, da je bilo ministrstvo pripravljeno dodeliti sredstva. V vodstvu Burga pravijo, da denarja za to ni bilo, ostali trdijo drugače – na čelu z deželno odbornico Alessio Rosolen, ki je zabičala, da v Burgu lažejo in špekulirajo okoli krize.

Ni težko razumeti, da je sektor papirja v času interneta in reciklaže v stiski, da je treba pač iskati neke tržne niše. Jasno je, da imajo podjetja težave in da ni enostavno voditi skupine z več tisoč zaposlenimi. Obenem pa bi se morala uspešna podjetja obnašati kolikor toliko etično. Ko je tako, uživajo podjetja določen ugled; ta je pa v poslih še kako pomemben.