BOKSARSKA VREČA: Vroče vreme peče kot črv

Verjetno ste se tudi sami zavedeli, da je letos precej toplo. Čeprav si Slovenci na tej strani meje pripovedujemo, da smo v marsičem svetovna izjema, so letos klimatske naprave montirali tudi po Krasu. Vprašal sem nekaj prodajalcev in potrdili so nov trend: celo hiše z debelimi, kamnitimi zidovi so klonile pred novo soparo. Vreme nas prvič vrže iz tira. Kar se je dobesedno zgodilo nesrečni ledeni gori, imenovani A23, ki se vrti v krogu in zdi se, da bo to počela kar nekaj let, ne da bi se stopila. Oceanski tokovi se premikajo drugače kot običajno.

Otoplitev morja pripelje s sabo tudi živali od drugod. Ognjeni črv se na primer razvija veliko hitreje kot običajno, tudi zato, ker nima pravih naravnih sovražnikov, in seli v kraje, ki jih prej ni obiskoval. Zelo je škodljiv za morsko favno, ki živi na dnu morja. Če si ne želite kvariti lepih otroških spominov na morske zvezde ali ste tudi vi kdaj gledali risanko z rumeno spužvo SpongeBob in njegovim prijateljem Patrickom, prosim, ne glejte krutih slik morskih zvezd s kraki, ki jih je pohrustal črv. Seveda je nevaren tudi za človeka, še posebej za otroke, ker povzroča precej neprijetne opekline. In ja, veliko jih je v našem Jadranu.

Tudi nove žuželke obiščejo naše kraje, čeprav smo se učili, da mi nismo tropski pas. Smo ali nismo? Zanimivo vprašanje. Na nekaterih znanstvenih portalih trdijo, da sta mesti Rim in Neapelj že vstopili v tropsko podnebje, predvsem po tem merilu, ker se nočna temperatura ne razlikuje bistveno od dnevne. Tudi vrste komarjev, ki rojijo po naših vrtovih in hišah, so povsem tuje našemu prejšnjemu podnebju.

Po mednarodnih časopisih se skoraj tedensko pojavlja zemljevid Evrope, prebarvan z rdečimi in oranžnimi barvami, ki nakazujejo vročinske valove. Kar je ironično, če pomislimo, da je politična paleta sodobne in prihodnje politične Evrope precej bolj črna kot rdeča. Še manj pomirjujoče je to, da znanstveniki vročinski val poimenujejo Haron, po mitološki figuri, ki je prevažala duše preko Stiksa v Had. Ali ni bilo manj zastrašujoče metafore? Morda pa je že skrajni čas, da smo zaskrbljeni. Celo nekateri italijanski časopisi (Corriere, Repubblica, Stampa) si prvič drznejo pisati, da vreme, kot smo ga poznali v 20. stoletju, ne bo več obstajalo. Ali potrebujemo še druge informacije, da se zavemo, kako predaleč smo že šli z onesnaževanjem podnebja in uničevanjem sveta?

Fast food, fast fashion, fast furniture, vse to, kar poimenujemo kot fast, skriva zgodbo o dobičku in onesnaževanju. Človeštvo globalno použije 350 milijonov ton mesa letno. Ne glede na to, da se vse zdravstvene študije strinjajo, da bi bilo treba jesti čim manj mesa. In bodoča slika na podlagi trendov ni bolj pomirjujoča. Če se danes pokonča 75 milijard piščancev letno, se napovedi za leto 2032 povišajo na 85 milijard. Hiperprodukcija mesa je tesno vezana na podnebno krizo. Podobno velja za onesnaževanje zaradi poceni oblačil, o katerem sem že pisal. Sekanje gozdov je škodljivo za živali, za človeka in za zemeljsko strukturo nasploh. Vseeno ohranjamo trend »hitrega pohištva« (fast furniture). Ikea požaga eno drevo vsaki dve sekundi. Vrh tega prikriva marsikatere podle posle. »Mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace je v preiskavi ugotovila, da sedem proizvajalcev, ki izdelujejo pohištvo za Ikeo, pridobiva les tudi iz dela zadnjih še ohranjenih evropskih starih gozdov v romunskih Karpatih ter zaščitenih območij Natura 2000,» piše na spletu. Ikea seveda kritike zavrača. Lahko pa si ogledate dokumentarec nemško-francoske televizije Arte, kjer se izve še marsikaj drugega, pa lahko sami presodite.

Vsi dobri nameni znižanja CO2 v atmosferi so majhna obveza za obilno krvavitev. Naši možgani niso zgrajeni, da bi se zares bali amorfne grožnje. Dejstvo, da smo nevarnost segrevanja razumeli, še ne pomeni, da bomo kaj storili.

Trenutno prebiram dve knjigi okrog pojma »limitarianizem«. Več bom o tem pisal kdaj drugič. A samo kot namig: milijarderji, torej špica na vrhu kapitalistične piramide, ki so povečini tudi odgovorni za onesnaževanje sveta, bi morali nastopiti. Z visokimi davki. Seveda se politika tega ne bo lotila, ker ohranja svojo moč z dobrimi odnosi te premočne manjšine. Obstaja pa že manjša luč upanja.

Skupine, kot sta taxmenow in Patriotic Millioners, vidijo, da se je trend neustavljive rasti kapitala izkazal za toksično in lažno idilo. Morda pa je ognjeni črv obiskal njihovo vest.