BOKSARSKA VREČA: Umetnost računalnika z lasuljo

Svetovno znana dražbena hiša Sotheby’s je pred nekaj tedni prodala, za nekaj več kot milijon evrov, portrete, ki jih je narisala umetnica-robot Ai-Da. Moje prvo vprašanje je bilo: kaj lahko počne robot-umetnik z denarjem? Nabavi boljše kable? Ali morda lepšo baterijo?

Kdor že nekaj časa bere pričujočo kolumno, ve, da skušam razločevati pozitivne učinke umetne inteligence od negativnih, torej tehnologije, ki lahko predstavlja »novo industrijsko revolucijo« - kot jo pojmuje nobelovec Geoffrey Hinton. Ni vsaka uporaba UI apriorno slaba.

Poglejmo primer pesmi skupine The Beatles Now and Then. Veliko časopisov piše, da je to »glasba, ki je nastala s pomočjo umetne inteligence«. Lepo prosim. Pesem je bila posneta na kaseti, ko jo je posnel John Lennon leta 1977. Že leta 1995 so mislili vključiti pesem v antologijo skupaj z nepoznanima Free as a Bird in Real Love. A takratna tehnologija ni omogočala izoliranja Lennonovega glasu od klavirja. Šele z novo tehnologijo, ki jo je uporabil Peter Jackson v dokumentarcu Get Back, so lahko zaključili posnetek Now and Then. Pomoč UI pri tem delu je bila ključna iz tehničnega, vendar ne iz ustvarjalnega vidika.

Pri robotu Ai-Da žal ne najdem tiste znanstvenofantastične obljube bodočnosti. Ne vidim niti prave nevarnosti. Zdi se mi povsem pretirana igračka. Njen izumitelj je Aidan Meller, glavni vodja projekta Ai-Da - ah, ja: da ne bo pomote, ime robota nima zveze z Verdijevo opero. Ime vsebuje hommage prvi programerki Adi Lovelace. Projekt umetnice-robota sestavlja širša skupina raziskovalcev oxfordske univerze. Njihov trud se je pred tedni še kako izplačal: Ai-Da je narisala triptih v čast Alanu Turingu, matematiku, ki ga lahko krstimo za pionirja umetne inteligence. Nihče si ni predstavljal, da bodo prodali triptih slik za tako visoko ceno. Če ste radovedni, si kar oglejte slike robota in boste takoj opazili, kako je Turingov obraz obdelan na različne načine. V prvi sliki lahko še prepoznamo matematika, medtem ko je druga slika, po mnenju nekaterih, grozljiva vizija sveta skozi oči robota in umetne inteligence. Verjetno sem edini, a me druga slika zelo spominja na slike Francisa Bacona in realizacija Ai-De je ravno taka, kot jo pričakujemo od umetne inteligence, ko paberkuje po že obstoječih umetninah. Obdela, predela in sestavi. Nikjer ne vidim umetniškega odkritja, še najmanj vizije. Tretja slika je tipična predelava človekovega obraza z UI, kdor je videl razstave, kjer se umetniki igrajo z UI, ve, da so rezultati zelo podobni.

S katerimi kriteriji se je tako znana dražbena hiša odločila za tako potezo? Veliko lažje razumem modo umetnin, ki so vezane na svet kriptovalut in so znane pod kratico NFT. Leta 2021 je dražbena hiša Christie’s prodala kolaž slik Everyday kot NFT za 63 milijonov dolarjev. Za razliko od Ai-De vemo, da je to umetnino sestavil grafik Beeper (s pravim imenom Mike Winkelmann). Čeprav je proces tuj »klasični« sestavi umetnine, je pri NFT-jih (do zdaj) jasna prisotnost človeka.

Na spletni strani robota Ai-Da piše sledeče: »Ai-Da je prva ultrarealistična robotska umetnica na svetu. Zmožna je risati in slikati s pomočjo kamer v svojih očeh, algoritmov umetne inteligence in svoje robotske roke. Je performativna umetnica, oblikovalka in pesnica. Odkar je bila ustvarjena februarja 2019, je Ai-Da navdušila občinstva s svojo edinstveno mešanico umetnosti, tehnologije in transhumanizma.« No, je tudi pesnica. Kar pomeni, da bi jo lahko povabili na Vilenico. Kratka Ai-Dina biografija se zaključi tako:

»Ai-Da se navdihuje pri dadaizmu, neprestano premika meje kreativnosti, izziva tradicionalne pojme umetnosti in umetnikov ter spodbuja pomembne pogovore o uporabi in potencialni zlorabi novih tehnologij.« S tem se strinjam, da Ai-Da izziva, predvsem ker jo znanstveniki tako predstavljajo. Na srečo nisem edini, ki se na glas zareži, ko vidi precej grdega robota, z zelo primitivno obrazno mimiko (v zadnjih letih smo videli veliko boljše primere po drugih državah). Skrbi me pa, da je neumnost človeka tako presenetljiva: najsi bodo to volitve ali tratenje denarja za sliko, ki jo je sprintal računalnik z lasuljo.