BOKSARSKA VREČA: Eksperiment leta, brez sladkorja in mleka

Od nekdaj me je zanimalo, kako so zdravniki, biologi ali kemiki preizkušali določene teorije na samih sebi.

Poznamo seveda inženirske genije, ki so skočili s stolpa s padalom, skritim v klobuku, in niso pristali med slavnimi imeni častitih izumiteljev. Imamo pa tudi »zdrave« primere nevarnih eksperimentov: Röntgen je uspešno dokazal, kaj zmorejo X-žarki in prejel Nobelovo nagrado za fiziko leta 1901.

Po raznih znanstvenih revijah sem zasledil, da se med raziskovalce vrača zanimanje za drogo LSD. Nekatere teorije pravijo, da bi lahko nadzorovano uživanje te droge pozdravilo celo depresijo. Ko govorimo o LSD, pomislimo na šestdeseta leta, a pri teh eksperimentih ni treba zagrabiti za kitaro in organizirati novega Woodstocka. Nekateri znanstveniki pravijo, da ta droga sproži neki zdravi reset, ki se potem pozna celo na fizični ravni. Ostanite, kjer ste, ne kličite takoj svojega osebnega dilerja; to ne deluje kar tako. Potreben je znanstveni nadzor.

Zato sem se poleti odločil, da poprosim Primorski dnevnik, naj mi plača nekaj tednov v Švici, v Baslu, kjer obstaja klinika, ki se s tem ukvarja. Vem, nisem znanstvenik, a že večkrat sem prebiral zapise umetnikov (pisateljev in slikarjev), ki so jih v začetku 20. stoletja izkoriščali za opazovanje učinkov določenih pomirjeval in drugih psihiatričnih zdravil.

Zato sem pripravil mail za glavnega urednika Dnevnika, poiskal po Trivagu hotele v Baslu in se pozanimal, ali nudi klinika tudi kakšne popuste. Magari bi prepričal kakšnega prijatelja, ki je v času višje šole preizkusil marsikaj, pa bi ga tak kulturni trip lahko zanimal. In bi imeli še skupinski popust. Pa še možnost, da se slikamo z zadnjo številko Primorskega dnevnika v Baslu, pred kliniko. Ko sem vse to zbral skupaj, se mi je zdelo prav malo verjetno, da bi mi Primorski plačal tak tip eksperimenta. Prej moram dokazati, da znam kaj podobnega izpeljati tudi sam.

Tako sem se odločil za drug eksperiment. Od 26. maja do 23. avgusta letos nisem zaužil nič kofeina. Upam, da ste za hip odložili časopis in mi na kratko zaploskali. Skoraj tri mesece nisem pil kave ali čaja in izogibal sem se tudi čokoladi.

Odločil sem se za ta eksperiment, ker mi je bilo rečeno, da je prava muka odreči se kavi. Najprej dejstvo: kava mi je bila od nekdaj zelo všeč. Od vonja do okusa. Morda sem v času študija popil nekaj kave preveč; t. i. filterkava, ki spominja na ameriško kavo, je po tretji ali četrti skodeli čudno vplivala na želodec, kot bi ga stiskala jeklena rokavica.

Kako je torej ta moj poskus potekal? Dobro. Prvih pet dni sem šel skozi nekaj podobnega, kot je bila scena razstrupljanja v filmu Trainspotting - glavoboli, krči in živčnost. Telo je res zahtevalo svojo dozo kofeina ali trimetilksantina. Kar sem doživljal, je bila prava abstinenčna kriza.

Moj cilj je bil tudi preveriti, ali se lahko zbudim brez tripa kafeta. Mislim, da sem uporabil kar cel mesec, da sem se privadil na nov ritem. Prva dva meseca sem se počutil mnogo bolj zaspanega kot ponavadi. Toda kmalu sem se zavedel, da lahko zvečer hitreje zaspim. Slovenska Wikipedija citira podoben primer, ki ga navajajo tudi druge knjige: »Če spijete veliko skodelico kave (200 mg kofeina) ob 15-ih, bo v telesu ob 21-ih še vedno 100 mg kofeina. Zaradi tega spanec ne bo krepčilen.«

Drugi povod za tale eksperiment je zanimiva knjiga, ki jo je napisal Michel Pollan: Rastline, ki spreminjajo misel: opij, kofein in meskalin. Poglavje, posvečeno kavi in čaju, predstavlja neko novo perspektivo na zgodovino Evrope po 17. stoletju. Verjetno je navidezno nedolžna pijača močno vplivala na razvoj kulture; brez kave ne bi imeli goriva za francosko revolucijo.

Po treh mesecih brez kave sem se privadil, da je svet lep tudi brez skodelice, ki je Cankar pač noče. Prvo kavo - črno, brez sladkorja in mleka - sem spil ob 11-ih dne 23. avgusta 2024. Moje telo je preplavila nepoznana energija. Doživel sem dokaz o tem, zakaj je kofein droga. Od takrat pijem samo eno kavo na dan, okrog 11-ih. Kot recimo sedaj, ko popravljam tale članek. Fokusirano, budno in prijetno vznemirjeno.

Če se zdaj Primorski dnevnik strinja, se lahko začnemo dogovarjati za enotedenski eksperiment v Baslu.