BERLUSCONI: Njegova zgodba je kakorkoli edinstvena

Ni dvoma, da je preminuli vitez iz Arcoreja zaznamoval več kot dvajset let italijanske politike in družbe ter da se je z njegovim odhodom končala neka doba. To priznavajo tako njegovi privrženci kot nasprotniki. Obojih je bilo vedno veliko, saj je bilo do Silvia Berlusconija, unikatnega primerka podjetnika z varietejsko žilico, izposojenega politiki, težko ostati ravnodušni. Za ene je bil Silvio izjemen »self made« podjetnik, najuspešnejši med lastniki nogometnih klubov in priljubljen državnik, ki je znal govoriti ljudem in zagovarjati liberalne reforme (teh sicer v glavnem ni uresničil). Za druge je bil nekakšen ekonomski gangster, ki se je na politično igrišče spustil (kot je slovesno napovedal v znamenitem televizijskem govoru leta 1994) predvsem zato, da bi zaščitil svoj televizijski imperij, in je zato ustvarjal zakone po svoji meri ter podkupoval sodnike, priče in parlamentarce. Prestal je več kot 30 sojenj, skoraj vsa so se končala z zastaranjem ali oprostitvijo, le v enem primeru je bil pravnomočno obsojen (zaradi davčne utaje). Preostali postopki bodo prekinjeni. Afere o »elegantnih večerjah« z dekleti so Berlusconijevo zgodbo dodatno začinile, pomembnejše pa ostaja še neodgovorjeno vprašanje o izvoru njegovega začetnega kapitala. Vemo, da je bil njegov oče visok uradnik pri milanski banki Rasini, ki je med strankami imela glavarje sicilske mafije. Tožilstvo v Firencah je pravkar preiskovalo zametke finančnega vzpona družbe Fininvest. Berlusconi pa ni nikoli verodostojno pojasnil, zakaj je na svojem posestvu (ob posredovanju Marcella Dell’Utrija) dalj časa gostil mafijca-hlevarja Vittoria Mangana. Na politični sceni je Berlusconi sredi 90. let, na ruševinah prve republike, zagrabil priložnost in uvedel dobo populizma. S spretno komunikacijo je vešče zasedel ves prostor in s sabo povlekel dotlej izolirani sili: Severno ligo in postfašiste. Vajenca sta pozneje ravno z uspešno komunikacijo po desni prehitela učitelja. Vprašanje je, kaj bo zdaj s stranko, ki jo je pokojni ustanovil, financiral in avtoritarno vodil. Mar bo edine zmerne desnosredinske stranke konec? Vprašanje je zanimivo tudi za Trst, kjer Berlusconija zastopa politično-gospodarski krog s koreninami v Listi za Trst, ki ima še vedno dokajšnjo težo v mestnem tkivu.