Življenje na daljavo ... brez kakovostne internetne povezave

Delo na daljavo, didaktika na daljavo, telovadba na daljavo ... Gre za pojme, ki so v zadnjih mesecih postali del vsakdana – tako ali drugače, v večji ali manjši meri – za velik del prebivalcev Italije in marsikatere druge države. Težava, s katero se sooča dober del uporabnikov spleta, pa je ustrezna internetna povezava, ki bi omogočala, da navedene dejavnosti stečejo na učinkovit način. Da je širokopasovna internetna povezava še neuresničena želja, dobro vedo tudi prebivalci Doberdoba, Sovodenj in Števerjana.

V povezavi s širšim problemom t.i. »digital divide« se je doberdobski župan Fabio Vizintin v prejšnjih dneh s pismom obrnil na Paolo Pisano, ministrico za inovacijo in digitalizacijo, Stefana Patuanellija, ministra za ekonomski razvoj, Francesca Boccio, ministra za deželne zadeve in avtonomije, Giuseppeja Provenzana, ministra za teritorialno kohezijo, in druge pristojne. Poudaril je, kako so »nujne zdravstvene razmere pokazale krhkost italijanske države v zvezi s premagovanjem t.i. »digital divide«. Razlike so vedno večje in lokalne ustanove že deset let prosijo za ukrepe, sredstva in strategije za njihovo premoščanje«. Opozoril je, da doberdobska občina posebej občuti pomanjkanje hitre internetne povezave, in skupaj z zvezo Uncem (Unione nazionale dei Comuni, delle Comunità e degli Enti montani) »že dalj časa opozarja, da je treba državni načrt za širokopasovno povezavo, ki si je nakopičil že dveletno zamudo, pospešiti in mu zadati oprijemljive časovne roke.« Zamudo omenjenega načrta je treba uokviriti skupaj z ostalima dvema sektorjema, v katerih je v državi občutiti zelo močne razlike, piše še Vizintin: prvi vidik zadeva slabo mobilno omrežje, ki onemogoča klice, pošiljanje sporočil in uporabo interneta, drugi pa je vezan na televizijsko omrežje: 5 milijonov Italijanov ne more slediti ne javnim, ne ostalim televizijskim programom.

Da so razmere s tega vidika klavrne tudi v drugih slovenskih občinah, sta potrdila tudi župan Sovodenj Luca Pisk in števerjanska županja Franca Padovan. V sklopu projekta Open fiber, ki zadeva vsekakor tudi doberdobsko občino, se odpira kaka nova možnost. »Vzporedno z deli za kanalizacijsko omrežje, ki so trenutno v teku na Prvomajski ulici, bodo začeli nameščati tudi opremo za hitro internetno povezavo. Podjetje bo lahko izkoristilo že obstoječo infrastrukturo, od razsvetljave do telefonskih drogov, ponekod pa so že bili postavljeni podzemni cevovodi za optični kabel. Ob koncu teh del naj bi vsi občani lahko, preko optičnih vlaken ali drugih načinov, ki že obstajajo, dobili internetno povezavo. Težave, ki jih je prinesel koronavirus, so še bolj pokazale, kako nujna je dobra internetna povezava,« je povedal sovodenjski župan Luca Pisk. Njegova kolegica Franca Padovan je prav tako napovedala dela za namestitev opreme za širokopasovno internetno povezavo. »Prejšnji teden so si v sklopu projekta Open fiber odgovorni prišli ogledat občinsko ozemlje. Dela za namestitev hitre povezave za gospodinjstva naj bi se začela čez štiri mesece. Trenutno ima hitro internetno povezavo le občina, v kratkem naj bi za to poskrbeli tudi v vrtcu in v osnovni šoli. Že vrsto let si na občini prizadevamo, da bi našli rešitev za ta problem. Zdaj se nekaj mogoče res premika v pravo smer,« je dodala števerjanska županja.

NE LE DOMA, A TUDI V SLUŽBI

Pomanjkanje kakovostne povezave ni »le« težava za gospodinjstva, a tudi za podjetja. V doberdobski občini, točneje na Poljanah, upravlja gostilno Pri Brankotu naša sogovornica Katjuša Peric. »V gostilni imamo internetno povezavo preko podjetja Eolo: glede na prejšnjo povezavo, ki smo jo imeli preko Telecoma, je ta veliko boljša. V glavnem nimamo težav, če pa so, nam jih ponavadi takoj rešijo. Gre pa za brezžični sistem: povezava steče, samo v kolikor ni pred oddajnikom nobene fizične ovire. Naša stavba je na najvišji točki na Poljanah, zaradi tega imamo dober signal. Nekateri sovaščani imajo prav tako dobro povezavo, marsikdo pa te možnosti ne more izkoristiti, če je denimo pred njegovo hišo grič,« razlaga Katjuša Peric.

V industrijski coni na Malnišču, v sovodenjski občini, pa ima od leta 2003 svoj sedež podjetje Tomsič. »Industrijska cona bi morala biti ustrezno opremljena za podjetja. Ko so jo gradili, je sicer menda bilo vse pripravljeno tudi za hitro povezavo, saj cevi obstajajo. Ob industrijski coni pa je električna omara, ki bi jo bilo treba popolnoma prenoviti. Podjetij pa naložba ne zanima, ker bi bili stroški previsoki, uporabnikov pa premalo. Za potrebe našega podjetja si pomagamo z drugimi možnostmi, kot npr. ST, Eolo, vendar povezava šepa. V tem času koronavirusa, če se kdo izmed zaposlenih mora povezati na notranje strežnike preko sistema VPN, je povezava izredno počasna, predvsem zjutraj, ko so “na delu” vsi šolo-obvezni otroci. Gre za splošen problem upravljanja v državi, kjer se ne razmišlja dolgoročno. Med službenimi potovanji v t.i. državah “tretjega sveta” dobim dosti hitrejšo povezavo kot v Italiji,« zatrjuje Ladi Tomsič.

Hitre spletne povezave žal niso še dočakali niti v Števerjanu, kjer so doma vina in tudi agriturizem družine Paraschos. »Pri nas si ne moremo nastaviti sistema Eolo, ker imamo glede na našo lego dva hriba, ki nam krijeta oba oddajnika. Zato si pomagamo s satelitsko povezavo, ki pa sploh ni zanesljiva: če je na primer povezanih preveč uporabnikov, povezava zmanjka. Sploh so cene zelo visoke, recimo za neomejen prenos podatkov gre lahko 70 evrov na mesec; ker pa je povezava nezanesljiva, si včasih pomagamo z mobilnimi telefoni. Da si zagotovimo dostop do spleta, moramo torej odšteti od 100 do 110 evrov.« V vsakem primeru je internetna povezava nujna: »Celoten prodajni postopek je obvezno elektronski, tudi našim gostom, ki prespijo v agriturizmu, moramo nuditi povezavo. Če država od nas zahteva, da moramo določene podatke obvezno prenašati preko spleta, bi nam morala tudi zagotoviti, da imamo dovolj dobro internetno povezavo,« razmišlja Jannis Paraschos.