Zgodbe chefinje v večnem iskanju

Čeprav je knjiga chefinje, Sonce in dež ni kuharska knjiga. Recepti so na koncu, združeni v pičlih 40 straneh (knjiga jih ima 251), fotografije jedi pa prevevajo celotno besedilo. Sonce in dež je zgodba o Ani Roš, o Posočju, o vsem, kar soustvarja njeno prefinjeno kuhinjo: njena osebna zgodba, njena družina, njena doživetja, njen dom, Soška dolina, njeni mentorji. Je knjiga o ljudeh, ki v Posočju živijo z naravo in z njo ustvarjajo: zelenjavo, sir, sadje, divjačino ... Sonce in dež se bere kot roman – avtobiografski –, tudi kot »psihoanalizo« Aninega življenja, kakor jo je sama označila.

Ana Roš, chefinja Hiše Franko, ene najboljših 50 restavracij na svetu, je iz svoje Soške doline v četrtek prišla v objem Brd in tu predstavila svojo prvo knjigo, ki je po angleškem izvirniku izšla pri Beletrini v slovenskem prevodu. S kuharsko mojstrico se je pri turistični kmetiji Klinec v Medani predstavila tudi soavtorica knjige, novinarka Kaja Sajovic. V sproščenem pogovoru, ki je od poznega popoldneva nadaljeval do večera in ga je vodila Ksenija Horvat, so se dotaknile marsikatere teme, od težav z gosti, katerih alergije zahtevajo 10-urno delo za prilagoditev menija, do kulturnih razlik, ki so v delu z ameriško založbo zahtevale nekaj kompromisov ...

Zgodba Ane Roš je zgodba ženske, ki je v življenju samozavestno naredila tudi težke izbire. Njeno otroštvo v intelektualni družini, kjer so pričakovanja bila velika, je potekalo v znamenju intenzivnega šolskega dela in vrhunskega športnega udejstvovanja: bila je tudi izbrana v jugoslovansko državno smučarsko reprezentanco. Po opravljenem univerzitetnem študiju v diplomatskih vedah in mednarodnih odnosih, ko se je pred njo lesketala kariera v diplomaciji, je Ana Roš postavila pričakovanja ljudi okoli sebe na glavo in se odločila, da zaradi ljubezni ostane v Soški dolini. Še več, da svojo službeno pot preusmeri v dotlej neprebredene vode kulinarike. Roševa nima formalne izobrazbe na področju kuhanja; vse, kar zna, se je sama naučila. Med potovanji, raziskovanji, večerjami v poznanih restavracijah – močan vpliv na zgodbo Hiše Franko imata tudi Joško Sirk in njegova Subida – ter nenazadnje s številnimi poskusi. Trud, ki ga je Ana Roš vložila v to, da so njeno ime, ime Hiše Franko in Slovenija nasploh danes razpoznavni na svetovni ravni, seveda ne more mimo kompliciranih situacij, težav, porazov. »Priznati moramo svojo zmotljivost. Velik človek zna sprejemati svoje dobre in slabe plati, in zna prevzemati odgovornost,« je med drugim povedala v Medani.