Že tri mesece brez vozniške

Čeprav ni ničesar ušpičil, je že tri mesece brez vozniškega dovoljenja. V tem zagonetnem in težko razumljivem položaju se je znašel Filip Juren, mladenič s Poljan, ki se že od januarja bori z birokratskimi mlini na veter, da bi lahko ponovno sedel za krmilo.

Zgodba, ki jo je zaupal Primorskemu dnevniku, je hkrati nenavadna in izrazito čezmejna. Naš sogovornik je star 21 let in ima dvojno, italijansko in slovensko državljanstvo. Ko je še obiskoval slovenski klasični licej v Gorici, je v Italiji opravil vozniški izpit za moped oz. kolo z motorjem, leta 2020 pa je naredil še vozniški izpit za avto. Ker je imel iz športnih in drugih osebnih razlogov začasno prebivališče v Sloveniji, je avtošolo obiskoval v Soveniji in je vozniški izpit opravil v Novi Gorici, kjer mu je Upravna enota izdala vozniško dovoljenje. Vozniku začetniku se v Sloveniji vozniško dovoljenje izda z veljavnostjo do dopolnjenega 21. leta starosti oziroma za dve leti po prvi pridobitvi vozniškega dovoljenja, nakar mora voznik opraviti program dodatnega usposabljanja, da ga lahko podaljša. In tu so se začele Jurnove težave.

»Ko sem se januarja zglasil na Upravni enoti, da bi podaljšal veljavnost vozniške, so mi pojasnili, da tega ne morem narediti, ker ne igram več nogometa v Sloveniji in sem se med tem časom preselil v Trst, kjer študiram. Zato sem se obrnil na goriški urad za promet, da bi zaprosil za zamenjavo slovenskega vozniškega dovoljenja za italijanskega. Predložil sem potrebne dokumente, a to ni bilo dovolj. Na uradu za promet niso mogli sprožiti postopka, ker se je izkazalo, da imam dve vozniški dovoljenji: ob slovenskem je bilo namreč še vedno veljavno vozniško dovoljenje za moped, ki so mi ga izdali v Gorici,« pravi naš sogovornik in dodaja, da so bili napotki, ki jih je prejel, precej nejasni, zato se je obrnil tudi na eno izmed goriških avtošol, da bi mu pomagala izpeljati postopek. »Naposled so mi svetovali, naj ukinem italijansko vozniško dovoljenje za moped, kar sem februarja tudi naredil. A potem so se začeli porajati drugi dvomi in težave; spraševali so se, ali ima začetniško slovensko vozniško dovoljenje enako veljavo kot italijansko, glede na to, da je treba po dveh letih opraviti tečaj usposabljanja, zato da se podaljša njegovo veljavnost. Nato sem na Upravni enoti pridobil še dodatna potrdila in jih izročil uradu za promet, od takrat pa – tišina. Nihče se mi ni več oglasil. Da bi preveril, pri čem sem in kaj moram še storiti, sem preko odvetnice po certificirani elektronski pošti naslovil na motorizacijo že dve sporočili, zadnje konec marca, a odgovora doslej nisem prejel. Posledica je, da nisem avtonomen in moram starše, punco in prijatelje prositi, naj me pospremijo sem ali tja. Niti mopeda ne morem uporabljati! Še dobro, da študiram in se mi ni treba z avtomobilom vsak dan peljati v službo,« grenko ugotavlja Filip Juren. S prošnjo po pojasnilih smo se tudi sami obrnili na motorizacijo, odgovora pa do zaključka redakcije nismo prejeli.