Zavrnitev tlakovca v Tržiču sprožila val ogorčenja

»Tlakovce spomina lahko dobijo vsi, ki so bili deportirani v nacistična taborišča, tudi tisti, ki so se iz njih vrnili. Etnična pripadnost, veroizpoved, politična prepričanja ali spolna usmerjenost pri tem sploh niso diskriminanta,« je jasen Lorenzo Drascek, predsednik goriškega združenja Prijateljev Izraela.

Za mnenje smo ga vprašali, potem ko je dnevnik Il Piccolo včeraj objavil novico, da je Občina Tržič zavrnila predlog zveze nekdanjih deportirancev v nemška taborišča ANED za postavitev spotikavca v spomin na Nataleja Marcheseja, oficirja italijanske vojske, socialista in partizana divizije Garibaldi Natisone, ki je umrl prvega marca 1945 v taborišču Gusen, podružnici Mauthausna. Šlo bi za prvi »Stolperstein« na območju tržiške občine, vršilec dolžnosti podžupana Antonio Garritani pa je zavrnitev utemeljil rekoč, da Marchese »ni bil Jud« in da ob vhodu na pokopališče v Ulici 24 maggio že stoji spomenik, ki je posvečen tržiškim deportirancem. Teh je bilo sto.

Utemeljitev tržiške desnosredinske uprave, ki je v javnosti sprožila val ogorčenja, seveda nikakor ne drži, saj so v zadnjih letih v Furlaniji - Julijski krajini veliko tlakovcev spomina posvetili tudi drugim deportirancem, na primer Slovencem in partizanom. Led je v tem smislu prebilo društvo Hrast iz Doberdoba, opozarja Drascek, ki je tudi njegov član. Društvo Hrast je prvi kamen spotike položilo 23. januarja 2018 v sodelovanju s sekcijama VZPI-ANPI Jože Srebrnič iz Doberdoba in Dol-Poljane, in sicer v spomin na partizana Andreja Frandoliča, ki je umrl v taborišču Dachau. V doberdobski občini so s projektom Stolpersteine nato nadaljevali in ga tudi zaključili, saj je spotikavce dobilo vseh 17 deportiranih domačinov. Doberdobskemu zgledu so, tudi z Drasckovo pomočjo, sledili v več slovenskih občinah na Tržaškem in Goriškem.

Prvo mesto v Deželi FJK, v katerem so začeli izvajati projekt nemškega umetnika Gunterja Demniga Stolpersteine, je bila Gorica. Leta 2016 sta takratnemu županu Ettoreju Romoliju predlog predstavila ravno Drascek in občinski svetnik Giuseppe Cingolani. »Doslej je društvo Prijateljev Izraela deportiranim goriškim Judom postavilo 29 tlakovcev, prihodnje leto računamo, da jih bomo še tri,« se nadeja Drascek. Spomladi naj bi tlakovce končno položili tudi v spomin na Jožefa Koršiča v Pevmi, Edvarda Brandolina in Mirka Primožiča na Oslavju ter Heleno Pintar v Štmavru. Pobudnik postavitve je Krajevna skupnost Pevma Štmaver Oslavje skupaj z ANPI-VZPI.

Nezaslišana odločitev tržiške mestne uprave je zveza ANED, ki je postavitev tlakovca v spomin na Marcheseja predlagala na pobudo njegove 92-letne hčere Carmen, sprejela z osuplostjo, saj ne pomnijo, da bi katerakoli občina v FJK doslej zavrnila tovrstno prošnjo. Ostri so bili tudi odzivi deželnih svetnikov Enrica Bulliana in Diega Morettija ter deželne sekretarke DS Caterine Conti.