Za enotedensko izkušnjo na dveh kolesih

Ponuditi kolesarskim turistom enotedensko celovito izkušnjo na dveh kolesih, med katero bi lahko uživali ne le v krajinskih lepotah našega prostora, ampak tudi v njegovi kulturni in gostinski ponudbi. To je cilj strateškega načrta za izboljšanje infrastrukture za pešce in kolesarje na Goriškem, ki ga je Fundacija Goriške hranilnice pred dobrim letom predlagala Deželi FJK in za katerega je bila v zadnjih mesecih izdelana študija izvedljivosti. Njeno vsebino so županom in drugim deležnikom predstavili včeraj na sedežu Fundacije ob navzočnosti Cristine Amirante, odgovorne za infrastrukture v deželni vladi, ki je za uresničitev projekta zagotovila 15 milijonov evrov.

Projekt neposredno ali posredno zaobjema 37 Občin, 25 na Goriškem in 12 na Videmskem. Osem itinerarjev se vklaplja in povezuje z že obstoječimi in načrtovanimi deželnimi kolesarskimi potmi, potmi, ki so nastale v okviru projektov Marketing Collio in Mar e Tiaris, ter projekti goriške ustanove EDR, upošteva pa tudi občinske načrte kolesarske mobilnosti (t. i. Biciplan). »Kolesarski turizem je pomemben spodbujevalec gospodarskega razvoja. Pri tem projektu je ključno, da zaobjema široko območje in številne občine, ki bodo na podlagi protokola odslej na tem področju delovale usklajeno in strateško. Masterplan, ki smo ga pripravili in oddali deželi, je prikazoval obstoječe stanje; zdaj je bila opravljena še študija izvedljivosti, ki bo omogočila konkretno uresničitev projekta,« je povedal predsednik Fundacije Alberto Bergamin, deželna odbornica Amirante pa je izrazila prepričanje, da bo ta projekt dal močan zagon počasnemu turizmu na Goriškem in v FJK nasploh.

Kot sta povedala Chiara Di Marco iz deželne direkcije za infrastrukture in načrtovalec Fabio Gon, so pri pripravi študije upoštevali razpoložljiva sredstva, pa tudi nove zakonske omejitve, povezane s poplavno ogroženostjo. Študija izpostavlja osem itinerjarjev: prvi gre od Palmanove do kraja San Giovanni al Natisone in se priključuje na obstoječe briške kolesarske mreže, drugi gre od Palmanove do Krmina, tretji od Palmanove do Gorice, četrti od Romansa do Gorice, peti pa od Palmanove skozi Romans do Vileša. Šesti povezuje Zagraj, Foljan, Redipuljo, Ronke in Tržič, sedmi Redipuljo in Špeter ob Soči, osmi pa Palmanovo in Terranovo. »Upoštevan je bil tudi dostop do ronškega letališča. Obiskovalci se bodo lahko izkrcali z letala in se na nadaljnjo pot odpravili s kolesom, vlakom ali avtobusom,« je opozorila Amirante.

Od omenjenih 15 milijonov bo 9,5 milijona namenjenih delom. Glavnina bo šla za vzdrževanje že obstoječih tras, pa tudi za nove odseke in povezave, storitve za kolesarje, turistične table, ki bodo povsod enake, in skupno promocijo.

Čeprav je v projekt vključenih 37 občin, so infrastrukturna dela predvidena samo v dvaindvajsetih. Da je »Doberdob bela cona«, je obžaloval doberdobski župan Peter Ferfoglia, ki je izpostavil, da imajo tudi v kraški občini veliko kolesarskih turistov, zlasti avstrijskih, in da bi morala Dežela vsaj razmisliti o gozdni poti, ki bi hkrati služila tudi v protipožarne namene. Odbornica Amirante je pojasnila, da razpoložljiva sredstva niso omogočala gradnje nove infrastrukture v vseh občinah, temveč je bila želja zlasti povezati obstoječe in na tem začeti nadgrajevati. Obljubila je, da bo predlog gozdne poti vzela v poštev, medtem ko je Gon razložil, da povezave s Krasom predvidevajo že nekateri občinski načrti kolesarske mobilnosti. Zelo pomembna je po njegovih besedah tudi izgradnja poti ob kanalu De’ Dottori, ki je predvidena v šestem itinerarju in bo »odprla pot do Krasa in Doberdoba«.

Masterplan za nadgradnjo goriške kolesarske infrastrukture predvideva tudi nov model upravljanja. Na podlagi sporazuma, ki predvideva soudeležbo Dežele FJK, ustanov EDR iz Gorice in Vidma, Trgovinske zbornice, konzorcijev za malioracijo Julijske krajine in furlanske nižine, Konzorcija za gospodarski razvoj Julijske krajine, EZTS GO, Promoturismo FJK, družbe za upravljanje goriškega letališča, podjetja APT in 37 občin, bodo za koordiniranje dejavnosti ustanovili stalno usklajevalno omizje. Le-tega bosta sestavljala strateški usmerjevalni odbor in tehnični operativni odbor. Sporazum in načrt bodo najprej posredovali občinam, nato ju bo Dežela FJK dokončno potrdila s sklepom deželnega odbora.