Z dogovorom več dosežeš kot z izklopom računalnika

»Če boste izklopili računalnik, medtem ko je vaš otrok zatopljen v igranje videoigre, ne boste prav ničesar dosegli. V večini primerov se bo vaš otrok razjezil, začel bo kričati, postal bo nasilen. Koliko časa se lahko igra, morate določiti prej. Eno partijo, dve, tri... Ko ste se dogovorili za določen čas, se morate tega držati in ne smete popustiti, ko vas bo otrok prosil, da bi se rad igral samo še nekaj minut.« Tako pravi Francesca Polmonari, psihologinja iz goriškega oddelka za otroško nevropsihiatrijo zdravstvenega podjetja Asugi, ki je včeraj na temo »toksičnih« igralcev spregovorila v dvorani Dore Bassi skupaj z vodjo urada Punto giovani Luco Miraiem in komunikologom Dennisom Milio. Srečanje je bilo vključeno med dogodke, ki jih je mladinski center Punto giovani organiziral v okviru prireditve Grofija.

Ko je stresa preveč ...

Kdo sploh so »toksični« igralci? »Ko med igranjem videoigric presežeš določeno stopnjo stresa, določeno stopnjo ”toksičnosti”, se začneš jeziti, kričati, v marsikaterem primeru tudi zmerjati soigralce. Večinoma se to dogaja pri spletnih igrah, pri katerih sodeluje več igralcev, ki so vključeni v ekipe. Med igranjem vsak igralec skuša zmagati in obenem tudi dokazati določene spretnosti, izkazati se hoče pred drugimi, zato je zelo frustriran, ko mu to ne uspe,« je pojasnil Millia in opozoril, da je frustracije včasih zelo težko obvladati, še toliko bolj za mladostnike.

»Moj sin je komaj razbil modem in vpije po sobi. Je zasvojen? Moram poiskati pomoč? Tovrstna vprašanja mi postavljajo številni starši. V resnici njihov otrok izvaja naloge, ki mu jih zapoveduje odraščanje v današnjih časih. Igra se s sovrstniki in skuša dokazati, da je dober, da nekaj velja. Danes imamo na žalost veliko mladih, ki so krhki, ki imajo težave s socialnimi stiki, po drugi strani se lahko v spletnem svetu počutijo sprejeti. Če sem dober v spletni igrici Fortnite, je lahko moja samopodoba visoka. Zaradi tega starši ne smejo enostavno izklopiti računalnika, ko mislijo, da je čas za zaključek igranja. Otroku morajo dopustiti, da zaključi partijo, v kateri v družbi s sovrstniki dokazuje svoje sposobnosti. Ko je partija zaključena, je treba s pogovorom doseči, da sam ugasne računalnik in se ukvarja z drugim,« je pojasnila Francesca Polmonari in opozorila, da starši morajo vedeti, s čim se njihov otrok ukvarja, ko zre v računalnik ali telefon. Se igra na Fortnite? Se pogovarja s prijatelji preko Discorda? Si s kom dopisuje? Je v stiku z drugimi ali je sam in noče več iz svoje sobe? Polmonarijeva je razložila, da se tudi pri nas vse več mladih izolira od zunanjega sveta in noče več imeti socialnih stikov.

Pandemija covida-19 je stisko številnih otrok in mladostnikov le še poglobila. V oddelku za nevropsihiatrijo, ki ima svoji izpostavi tako v Gorici kot v Tržiču, se je v zadnjih letih število mladih uporabnikov zelo povečalo. Med lanskim letom so jih obravnavali preko tisoč tristo, trenutno jih je na čakalni listi za prvo obravnavo okrog 170. Ob povečanem številu duševnih težav med mladimi je vloga staršev toliko bolj pomembna. Otrokom morajo stati ob strani, kar pomeni, da morajo poznati tudi zakonitosti spleta in digitalnih tehnologij. »Starši svojega 10-letnega otroka ne bi poslali samega v Milan ali Amsterdam, vendar mu dopustijo, da uporablja mobilni telefon in računalnik po lastni presoji. Starše običajno skrbi edino, da ne bi prišel v stik s kakim pedofilom,« je povedala psihologinja in opozorila, da morajo dandanes starši vedeti, kaj njihovi otroci počnejo v digitalnem svetu in med igranjem videoiger. Če so določene igrice prepovedane za uporabnike, ki imajo manj kot 18 let, otroci po njih na primer ne bi smeli posegati. Če je treba za vpis v določeno družabno omrežje imeti 13 let, bi mlajši otroci ne smeli imeti svojega profila.

Starši so preveč zaščitniški

Francesca Polmonari je še pojasnila, da so starši danes izredno zaščitniški. Njihovi otroci so lepi in najboljši. Ko dosežejo puberteto, najstniki naletijo na prve slabe ocene v šoli, na frustracije, s katerimi se ne znajo soočiti. Za mladostnike je danes problem tudi prenizko število všečkov na fotografiji, ki jo objavijo na Instagramu, pri čemer bi morali starši razumeti, da je objava vezana na njihovo samopodobo in da je tudi v tem primeru pogovor z njimi še kako koristen. Psihologinja je seveda poudarila, da je ob digitalnem svetu, ki se mu danes ni mogoče odpovedati, treba ponuditi otrokom čim več oblik druženja in aktivnosti v realnem svetu. Starši so po njenih besedah tudi iz tega vidika preveč zaščitniški, tako da v marsikaterem primeru sami preprečijo otrokom, da bi se družili na ulici, kot se je dogajalo nekoč.