Deželo Furlanijo - Julijsko krajino so zaprosili za prispevek za obnovitvena dela, ki pa se žal niso uvrstila med financirane projekte. Občina bo tako skušala najti sredstva za dela v svojem proračunu. Odprtja sinagoge, ki je nedostopna obiskovalcem od viška covidne pandemije leta 2020, torej še ni na obzorju.
Prispevka niso prejeli
Goriško sinagogo, ki je najstarejša v celi deželi, čakajo dela za prilagoditev varnostni zakonodaji. Projekt, ki obsega tako prilagoditev napeljav kot ukrepe za protipožarno varnost in dela za dostopnost, je pripravljen. Občina je lansko leto zaprosila Deželo za prispevek v višini 250.000 evrov, s katerimi bi poskrbela za izredne vzdrževalne ukrepe. Sinagogo so, tako kot ostale muzejske prostore v občinski lasti, zaprli v obdobju največjega razmaha pandemije. Za razliko od drugih ustanov pa je niso več odprli za javnost, saj se je izkazalo, da potrebuje omenjena vzdrževalna dela.
Prošnja za prispevek goriške občine žal – vsaj za zdaj – ni bila uspešna, nam je potrdila Sarah Filisetti, ki je v občinskem odboru odgovorna za infrastrukturna dela. »Tehnični urad podrobno ocenjuje stroške za posamezne dele posega, zato da jim bodo eventualno lahko namenili denar iz občinskega proračuna,« je še povedala Filisetti.
Za varnost pred požari
Sinagoga potrebuje izredna vzdrževalna dela, ob tem pa tudi posodobitev protipožarni zakonodaji. Dober del sinagoge je opremljen z lesom, zaradi česar je tveganje v primeru požara kar precejšnje. Pristojni strokovnjaki so si zato v preteklih mesecih ogledali prostore in pripravili varnostni protipožarni načrt ter načrt za dela, ki jih je potrebno izvesti, da bo sinagoga varna in dostopna vsem. Pritlični prostori, na primer, so lažje prilagodljivi uporabnikom vozička; obisk prvega nadstropja pa je trenutno nemogoč. Načrte so morali odobriti gasilci, spomeniško varstvo in tržaški rabin. Kljub temu da sinagoge ne uporabljajo za verske obrede, ampak izpolnjuje muzejsko vlogo, mora ostati »košer,« in torej v skladu z verskimi pravili.