Vrhovska pustna tradicija tudi v knjigi

Vrhovsko pustno tradicijo bo približala tudi tistim, ki je še ne poznajo. Pri Slovenskem društvu Karnival so izdali slikanico Carlotta in Vrhovski pust avtorice Aline Carli in ilustratorke Katerine Kalc, ki je nastala v sklopu projekta Etnografska dediščina: pustni liki v Občini Sovodnje ob Soči. Predstavili so jo v ponedeljek na sedežu društva Skala v Gabrjah, kjer so tudi odprli razstavo ročnih izdelkov, ki so jih izdelali učenci osnovne šole na Vrhu in v Sovodnjah.

Omenjeni projekt o pustnih likih, ki ga je društvo Karnival v sodelovanju z osnovnima šolama in ob podpori občine začelo že leta 2019, želi otroke približati pustu, njegovemu izvoru, pomenu in tradiciji. Ob likovnih delavnicah papirmašeja, ki jih je vodila Kalčeva, so projekt želeli obogatiti s slikanico, ki na prikupen način oriše še vedno živo pustno tradicijo na Vrhu. Knjiga se začne s spremno besedo predsednice društva Karnival Karin Tommasi, nato najdemo krajši opis pustnega koledovanja na Vrhu in v Gabrjah, ki ga je napisala mag. Viljena Devetak. Osrednji del slikanice je zgodba o Carlotti in Vrhovskem pustu: Carlotta prihaja iz italijansko govoreče družine, pustno koledovanje pa je pravi trenutek, da se vključi v lokalno stvarnost. »Ko sem začela pisati, sem razmišljala, kako napisati sodobno zgodbo o pustu. Želela sem napisati zgodbo, ki lahko oživi tradicijo tudi med italijanskimi ljudmi in otroki, ki se večkrat težko vključijo v vaško okolje. Zato sem izbrala ime Carlotta,« je povedala avtorica Alina Carli. Dvojezično slikanico bogati slikovni seznam vrhovskih pustnih likov s krajšim opisom: pepeljuharji, »ta lepi: fnt an pupa« (fant in pupa), »uoča an mati« (oče in mati), »pekljr« (pekljar), »jajčr« (jajčar), »jagr« (lovec), poleg teh so sodobnejši liki kot so »kurba in kurbir« (prostitutka in pajdaš),»krbinjirji« (orožniki) in smrt, ob teh pa še Micka, simbol pusta. »Kot otroci smo se zelo bali teh pustnih šem, posebno pepeljuharjev, pričakovali smo jih v šoli in se skrivali v učilnice, bilo pa je pravo doživetje,« se je spomnila Viljena Devetak, ki je publiki na kratko opisala pustno tradicijo na Vrhu. Vsako leto se na pustni torek našemijo mladi neporočeni fantje in koledujejo po vasi. Vsaka pustna šema nosi v sebi simbol: pepeljuharji, ki ljudi mažejo z nogavicami polnimi pepela, so simbol očiščenja, »uoča in mati« ter pekljar so simbol starega, vsega kar se je nabralo v starem letu, fant in pupa pa so simbol novega in pomladi. Pustno koledovanje po vasi se zaključi z ustrelitvijo vseh pustnih šem razen fanta in pupe ter s plesom, na pepelnično sredo pa sežgejo Micko in tako tudi dokončno pozdravijo zimo. Po seznamu vrhovskih likov najdemo risbe malo poznanih gabrskih pustnih likov: razcapanec, duhovna in žandar, cesar Franc Jožef, Purš, sodnik, debeluh in Poldo. »V sklopu projekta etnografske dediščine smo raziskovali tudi različne pustne navade po vaseh v občini, žal pa se za ostale vasi ni ohranila nobena zanesljiva informacija,« je izpostavila predsednica društva Karnival Karin Tommasi.

Projekt je zaobjemal likovne delavnice papirmašeja, ki jih je Katerina Kalc vodila na osnovni šoli v Sovodnjah in na Vrhu in med katerimi so nastale čudovite pustne lutke in ročni izdelki, ki so jih v ponedeljek razstavili v prostorih društva Skala v Gabrjah. Tudi vrhovski otroci, ki se pustnega koledovanja udeležijo vsako leto, so bili dragocen vir informacij za ilustratorko. »Veliko informacij o likih sem dobila prav od otrok med delavnicami v šoli na Vrhu. Bili so zelo navdušeni in tudi popolni informatorji o tradiciji, s katero sem jaz prvič prišla v stik,« je v pogovoru z občinsko odbornico Alenko Florenin, ki je izpostavila tudi pomen sodelovanja med društvi in šolami, povedala ilustratorka. Razstavo otroških izdelkov in ilustracij Katerine Kalc na sedežu KD Skala bodo po nocojšnji predstavitvi knjig Nicole Primozic spet odprli septembra, knjigo pa lahko zainteresirani dobijo pri odbornikih društva Karnival. Projekt je financiralo Ministrstvo za kulturo.