»V razredih številčno prevladujejo tuji učenci«

Rešiti je treba problem previsokega števila tujih učencev, ki je tudi posledica prenatrpanosti šol, ter poskrbeti, da bodo italijanski govorci številčno prevladovali v vsakem razredu. To je zahteva, ki jo tržiški občinski odbor naslavlja na Deželo FJK in Deželni šolski urad s ciljem, da bosta od prihodnjega šolskega leta tržiški večstopenjski šoli Giacich in Randaccio delovali v skladu z deželnimi smernicami, ki predvidevajo, da lahko posamezno večstopenjsko šolo obiskuje največ 1200 otrok.

Večstopenjska šola Giacich v tekočem šolskem letu namreč šteje 1407 učencev, med katerimi je 78,56% tujih državljanov, Večstopenjsko šolo Randaccio pa obiskuje 1156 učencev, med katerimi je 68,96% tujcev. »Dejstvo, da v razredih prevladuje komponenta otrok, ki ne obvlada italijanščine, ustvarja paradoksalno stanje: italijanski otroci so izolirani, zato jih mnogi starši prepišejo v šole iz sosednjih občin. Tega ne moremo več tolerirati, zato zahtevamo, da se pri vpisovanju tujih otrok zagotovi ravnovesje. Treba je upoštevati norme, ki določajo najvišje število učencev za vsako večstopenjsko šolo in zagotoviti, da je v vsakem razredu večina italijansko govorečih otrok,« je prepričana županja Anna Cisint. Le-ta je včeraj skupaj z odbornico Tiziano Maioretto predstavila načrt reorganizacije šolske mreže za triletje 2024-2027, ki ga je odobril občinski odbor. »Dežela FJK in Deželni šolski urad imata nalogo, da izpeljeta izredne ukrepe. Poskrbeti morata, da bremena priseljevanja in demografskega trenda iz zadnjih let ne bo nosila samo Občina Tržič,« meni Anna Cisint in poudarja, da ni tržiška občina nikoli avtorizirala presežnega vpisa na večstopenjskih šolah.

Z načrtom želimo zagotoviti večje ravnovesje med občinami in pozornost do našega območja, ki ga zaznamujejo posebne družbene, kulturne in jezikovne okoliščine. Treba je ukrepati in začeti reševati velike težave, ki se pojavljajo na obeh večstopenjskih šolah v Tržiču. Spoprijeti se je treba z razmerami, ki jim verjetno ni para na celotnem državnem ozemlju, in ki so posledica velikega števila priseljencev v mestu. To se pozna tako na številu vpisov kot tudi na odstotku učencev, ki ne govorijo italijansko, kar negativno vpliva na organizacijo storitev, vključno s šolsko kuhinjo in prevozi. Zaradi tega se spreminjajo izobraževalni sistem in odnosi, saj prevladuje socialno in kulturno ozadje učencev, ki ne govorijo italijansko. Celo pogovorni jezik v razredu ni več italijanščina,« poudarja Anna Cisint.