V politiki pogreša »proces učenja«

»Danes, še bolj kot v preteklosti, bi potrebovali takšen lik, kot je bil Darko Bratina,« je predsednik Združenja Darko Bratina Livio Semolič uvedel torkov pogovor s profesorjem politologije Igorjem Lukšičem. Srečanje z naslovom Socialdemokracija danes v Evropi je, tako Semolič, prvi dogodek iz niza, ki ga prirejajo ob petindvajsetletnici Bratinove prerane smrti. Pogovor v prostorih goriškega Trgovskega doma sta organizirala že omenjeno združenje ter Slovenska kulturno-gospodarska zveza.

Lukšič je svoj uvodni poseg začel z osvežitvijo marksistične ekonomske teorije. Kaj kmalu se je teorija navezala na zelo konkretne primere. Demokracija se je po Lukšičevem mnenju razvila v pravo demokracijo šele z delavskim gibanjem. Pred močnimi socialdemokratskimi gibanji smo bili priča navidezno demokratičnim republikam. Te so, tako Lukšič, sistemi, ki delujejo v prid peščice, elit. Prostor za socialdemokratska gibanja vidi torej Lukšič povsod, kjer prevladuje »amerikanizirana politika, kjer vsi (institucionalni politični akterji, op.av.) delajo za kapital«.

Navezujoč se na nedeljske volitve v Italiji je Lukšič spregovoril tudi o fašizmu. Po njegovem mnenju gesla in simboli fašizma še ne upravičujejo definicije »fašist«. Fašizem je namreč več kot »le« nevarna ideologija, fašizem je socialna ureditev. Sistem torej, ki izvaja ideologijo in je ne »le« zagovarja. Fašizem, po Lukšičevem mnenju, ni le čista ideologija, temveč orodje kapitala za zaščito lastnih interesov.

Kapitalu naklonjene politične opcije nagovarjajo volilno telo na čustveni ravni, napredna in socialdemokratska gibanja pa na racionalni. Kako naj torej delavci prepoznajo lastni, racionalen interes? Socialdemokratska gibanja so, tako Lukšič, od nekdaj vlagala v izobraževanje. Prav ta »proces učenja« pogreša Lukšič v današnji politiki. Karikirano je izjavil, da se dandanes »pobira ljudi s ceste in pošilja v vlado ali parlament«. Brez nikakršnih političnih izkušenj. Na strani kapitala so elitne šole, kamor te pošljejo starši. Na socialdemokratski strani bi za to morale skrbeti stranke ali podobni sistemi: nuditi torej izobraževanje, ki ti ga kapitalistične strukture ne omogočijo. Pred direktno politično izkušnjo bi vsi pripadniki določenega gibanja morali imeti vsaj enotno definicijo pojma »minister« in jasne ideje glede pristojnosti funkcije, tako Lukšič.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.