V likovnih prvinah izraža in prebuja človeška čustva

Wilhelm Heiliger, v Sloveniji rojeni umetnik, ki je v svojem življenju ustvarjal predvsem drugod po svetu, svoja dela trenutno razstavlja v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Razstavo Poetika abstrakcije prirejajo v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka v Kanalu in Mestno galerijo Nova Gorica, kjer so bile umetnine že na ogled.

Na torkovem odprtju sta umetniška dela predstavili Tatjana Pregl Kobe in Pavla Jarc, občinstvo sta nagovorila tudi predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec in podžupan novogoriške občine Anton Harej.

Harmonična ravnovesja

V minimalističnem stilu in v znamenju vzhodnjaške filozofije zena avtor v oblikah in barvah na papir izliva občutke, ki jih v njem vzbujata predvsem naravni, realni svet in odnos človeka, je sam povedal na odprtju razstave. V ustvarjalnem procesu se po večini drži načel konkretne umetnosti, zvrsti, ki se je razvila v drugem desetletju prejšnjega stoletja in se ukvarja z avtonomnimi likovnimi prvinami, kot so barva, svetloba, linija in oblika, zanima pa ga tudi izražanje in prebujanje človeških čustev in vzpostavljanje harmoničnih ravnovesij,s katerimi želi ustvariti posebno mentalno vzdušje.

Prepovedana slovenščina

Na predstavitvi svojih likovnih del je Heiliger tudi zaupal svojo otroško in življenjsko zgodbo. Povedal je, da ga je v otroških letih močno zaznamovala selitev v Nemčijo, saj sta se z materjo preselila k moškemu, ki ga je posvojil. V novem domu je veljala prepoved slovenske besede. Kasneje se je odločil za študij slavistike, filozofije in grafike v Ljubljani in Gradcu. Izdal je številne knjige in veliko prevodov. V slovenščino je med drugim prevedel knjigo Friedricha Nietzscheja Rojstvo tragedije iz duha glasbe.

Svoja dela je razstavljal po vsem svetu, in sicer na Kitajskem, v Indiji, Združenih državah Amerike, Mehiki ter po Evropi, večkrat tudi v Sloveniji. Na Goriškem, kjer sedaj biva, pa se počuti doma, je povedal Heliger.

Njegova dela si bo do 8. novembra mogoče ogledati med prireditvami v Kulturnem centru Lojze Bratuž ali pa po domeni. Za več informacij in rezervacije je na voljo spletna stran www.centerbratuz.org.