V akciji Primorci beremo brali več kot lani

V četrtek je v Trgovskem domu v Gorici potekal zaključni dogodek akcije Primorci beremo. Pomenljivo prireditev že več let izmenično prirejata goriška knjižnica Damirja Feigla in Goriška knjižnica Franceta Bevka iz Nove Gorice.

Uvodoma je navzoče pozdravila direktorica Narodne in študijske knjižnice Luisa Gergolet, ki se je zahvalila vsem, ki so tudi letos pristopili k projektu in čestitala vsem tistim, ki so uspeli premagati nakazano mejo prebranih knjig. Med drugim je povedala, da se branja knjig lotevajo v veliki meri ženske srednjih let, in tudi predavalnico knjižnice so v četrtek zasedle pretežno pripadnice ženskega spola. Direktorica NŠK je na podlagi podatkov ugotovila, da so bralke in bralci letos prebrali 30 odstotkov več knjig kot lani.

Prejeli so knjižni dar

Oglasila se je tudi predstavnica novogoriške knjižnice Franceta Bevka Lara Konjedic, ki je predstavila nekaj številk: v Gorici se je akcije udeležilo 62 uporabnikov, ki so prebrali 315 knjig, v Sovodnjah so zabeležili 19 bralcev in 129 knjig, v Novi Gorici pa 90 obiskovalcev knjižnice s skupno 552 knjigami. Povedala je še, da sta rekord prebranih knjig v Gorici dosegli Nadja Grusovin in Mirjam Bratina, v Sovodnjah pa Ivo Kovic in Pavla Devetti. Tisti, ki prebrali najmanj pet proznih del in eno pesniško zbirko, so na koncu večera prejeli v dar knjigo Gorica, ki jo je napisala novogoriška Mateja Gomboc.

Drugi del večera je bil namenjen prav predstavitvi te knjige. Pogovor s pisateljico bi moral voditi predstavnik knjižnice Damirja Feigla, Alex Devetak, a je zaradi bolezni moral odpovedati prisotnost. Klepet z Gombocevo je zato vodila njega hčerka Katerina, ki je tudi pisateljica. V prijetnem in sproščenem pogovoru sta sogovornici »obdelali« knjigo, roman, ki je osnovan na resničnih dejstvih. Govori namreč o nekdanji in sedanji Gorici in Goriški, ki so jo zgodovinske okoliščine razdelile na dvoje. V knjigi je zaobjeto obdobje zadnjih osemdeset let, od fašistične strahovlade do razpada Italije in prihoda Nemcev ter naknadnih požigov vasi in drugih kriminalnih dejanj okupatorja do konca vojne, osvoboditve ter kasnejše delitve Goriške in posledične gradnje Nove Gorice. Vse to je opisano skozi osebne zgodbe štirih žensk: Ajdovke Mateje, Furlanke Pine, Goričank Dore in Lili, Pinine hčerke. Mateja Gomboc je pri tem pojasnila, da se je pri načrtovanju romana »oborožila« tudi s kopico zgodovinskih knjig in dokumentarnih filmov, ki so ji pomagali, da so zgodbe opisane na osnovi resničnih zgodovinskih dejstev.