Umetniki so že zdavnaj začeli brisati mejo

Šestdeset likovnih del bo do 5. aprila krasilo razstavne prostore Kulturnega centra Lojze Bratuž. Ne gre za običajno razstavo, temveč za prikaz bogate čezmejne likovne ustvarjalnosti na Goriškem. Razstava z naslovom Odtenki meje – Umetniki v dialogu za GO! 2025 se ponaša z umetninami avtorjev z obeh strani meje, ki so v centru Bratuž prisotni vsak s po enim eksponatom.

Odprtja edinstvene razstave se je udeležilo zelo veliko ljudi, tako da so prireditelji slovesnost premaknili v veliko dvorano centra Bratuž. Uvodoma je prisotne nagovorila predsednica slovenskega centra, Franka Žgavec, ki se je zahvalila vsem umetnikom, da so pristopili k skupinskemu projektu, katerega pobudnik je bil David Faganel, tudi sam likovni ustvarjalec. Žgavčeva je pristavila, da dojemanje skupnega umetniškega prostora sega že v šestdeseta leta, ko so nekateri umetniki zasnovali pobudo 2xGO in s tem zasejali seme skupnega čezmejnega sodelovanja. Sedanja razstava pa naj to sodelovanje še utrdi, je še podčrtala Franka Žgavec.

Povezovalka programa, Ema Terpin, je nato na oder povabila občinskega odbornika Fabrizia Oretija, ki je opozoril, da manjka samo še en teden do slovesnega odprtja GO! 2025. Gorici, je dodal, se ponašata z močnim kulturnim nabojem, ki se odraža na različnih področjih. Med drugim ima Gorica štiri gledališke dvorane, Nova Gorica pa dve. Centru Bratuž se je zahvalil, da je z organizacijo čezmejne razstave pripomogel k potrditvi, da si mesti zaslužita evropski naziv, ter izrazil željo, da bi se tudi po letu 2025 nadaljevale kulturne izmenjave med tu živečima narodoma.

Med gosti večera je napovedovalka pozdravila deželnega svetnika SSk Marka Pisanija, predsednika SSO Walterja Bandlja, števerjanskega župana Marjana Drufovko in predsednika ZSKP Miloša Čotarja, nakar je glasbeni utrinek prispevala Mattea Manzato na violino (učenka glasbene šole Emil Komel) ob spremljavi pianistke Eve Dolinšek.

Goriška je ustvarjalna

O sami razstavi in o njenem pomenu je spregovoril umetnostni zgodovinar Saša Quinzi, ki je uvodoma izrazil zadovoljstvo, da se ta kulturni dogodek odvija v centru, ki nosi ime po glasbenem umetniku Lojzetu Bratužu, čigar ustvarjalno žilico so nasilno prekinili fašistični krvniki. On ni poznal meje, ki je bila začrtana kasneje; spoznala pa jo je njegova žena, plemenita besedna ustvarjalka Ljubka Šorli, tudi ona žrtev fašistične mržnje in trpinčenja. Ob sta bila priči hudih časov in oba sta, kljub vsemu, pustila odmevno sled slovenske prisotnosti na Goriškem.

V nadaljevanju svojega dvojezičnega posega je Quinzi izpostavil, da je Goriška dala in še daje veliko umetnikov, ki prisegajo na likovno ustvarjanje. Ta ustvarjalnost sega daleč v zgodovino Posočja, saj se slikarska dela pojavljajo vse od 14. stoletja dalje. Ta trend se nepretrgoma vije vse do današnjih dni, za kar smo lahko ponosni in nas postavlja na visok srednjeevropski likovni oder. Tudi Quinzi se je zaustavil pri pobudnikih čezmejnega sodelovanja 2xGO, ki so razumeli, da slikarstvo in glasba nista verbalni umetnosti in da prav zaradi tega lažje premostita jezikovne meje. Pred stoletjem ni bilo meje in je Goriška veljala za enoten prostor, je spomnil Quinzi, ko pa so zgodovinske okoliščine razdelile našo deželo na dva dela, so prav umetniki bili tisti, ki so jo začeli brisati in ustvarjati ozračje strpnosti in sožitja. To naj se nadaljuje tudi v prihodnosti, je podčrtal govornik ter dodal, da so na razstavi prisotna dela zgolj še živečih umetnikov, razen Luciana de Gironcolija, ki je preminil lani in je bil med slikarji, ki so pred pol stoletja ustanovili projekt 2xGO.

Na koncu so na velikem platnu projicirali vsa dela, ki so na razstavi, s kratko obrazložitvijo umetnostnega zgodovinarja. Levji delež eksponatov, ki polnijo spodnjo in zgornjo razstavno vežo Kulturnega centra, predstavljajo slikarska dela v raznih tehnikah, nekaj pa je tudi kiparskih, lončarskih in fotografskih prikazov.

Kot omenjeno bo razstava odprta do 5. aprila, ogled pa je do 15. februarja možen od torka do sobote med 16. in 18. uro, kasneje pa med prireditvami v domu in po predhodni najavi.