Štmavrsko igrišče spet prekipeva od življenja

Zgodba o štmavrskem igrišču se je začela okrog leta 1980, ko je za vasjo stekla gradnja Osimske ceste. Takratni vaški župnik Rafko Premrl, ki je že nekaj let prej pripravil načrt za izgradnjo igrišča, je izkoristil prisotnost gradbenih delavcev z najrazličnejšimi bagri in jih vprašal, ali bi zravnali zemljišče ob župnišču. Potem ko so zaključili z delom, jih je zaprosil, naj zemljišče prekrijejo z asfaltom, ki je na tovornjakih ostal od asfaltiranja.

»Tako je nastalo igrišče, ki je bilo za potrebe naše vasi več kot dovolj. Ko sem bil otrok in je bil v Štmavru za župnika Vojko Makuc, smo se s prijatelji z vasi zelo radi igrali na tem igrišču. Ko je bil v naslednjih letih Makuc premeščen v Sovodnje, je igrišče začelo samevati. Ponovno smo ga odkrili med pandemijo koronavirusa, ko si se lahko sprehajal samo v bližini bivališča. Takrat je padla zamisel, da bi igrišče obnovili,« nam je povedal Matjaž Pintar, predsednik štmavrskega kulturnega društva Sabotin, in opozoril, da se je za obnovo igrišča zavzel z društvenimi člani, z domačini in še zlasti s svojimi nekdanjimi prijatelji, ki so si danes ustvarili družino in bi radi svojim otrokom ponudili prostor za brezskrbno druženje, kakršnega so bili sami deležni v mladih letih.

»Marca lanskega leta smo s svojimi stroji začeli čistiti igrišče, ki ga je z leti popolnoma zaraslo rastlinje, tako da je drevje raslo celo sredi igralne površine. Ko smo opravili polovico dela, smo nameravali igrišče prekriti z umetno travo, vendar nam je takrat zmanjkalo finančnih sredstev, tako da smo morali poiskati pomoč, saj je projekt presegel zmogljivosti našega društva,« je še razložil Matjaž Pintar. Svojo zamisel so predstavili najprej Zvezi slovenske katoliške prosvete, v katero je včlanjeno kulturno društvo Sabotin, in zatem še Svetu slovenskih organizacij. Na pomoč jim je priskočil njen deželni predsednik Walter Bandelj, nakar so pripravili prošnjo, jo poslali v Ljubljano in si zatem zagotovili finančno podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu. S prispevkom, ki je znašal deset tisoč evrov, so nabavili umetno travo in športno opremo - koša za košarko, odbojkarsko mrežo, vrata za nogomet, žoge, mizo za namizni tenis. Poskrbeli so tudi za razsvetljavo, tako da bo igrišče mogoče uporabljati v večernih urah.

»K ureditvi igrišča so v prvi vrsti prispevali domačini, ki so opravili kar nekaj ur prostovoljnega dela. Med drugim smo do igrišča speljali tudi vodo in poskrbeli za stranišče,« je povedal Pintar, ki je zadovoljen, da se otroci iz Štmavra že pridno zbirajo na igrišču, do katerega že prihajajo tudi njihovi prijatelji iz Pevme, Gorice in okoliških krajev. Igrišče je sicer dolgo 25 metrov in široko 10. Na njem je mogoče igrati mali nogomet, košarko 3X3, odbojko 3X3 in tenis.

V soboto so ga uradno odprli

Igrišče so v soboto, 20. aprila, tudi uradno odprli. Uvodoma je navzoče v imenu kulturnega društva Sabotin in njegovega mladinskega odseka nagovorila Eva Devinar, nakar je po nastopu otroškega pevskega zbora iz Štmavra pod vodstvom Petre Feri in ob klavirski spremljavi Martine Valentincic društveni predsednik Matjaž Pintar orisal potek obnovitvenih del in se na koncu zahvalil vsem, ki so prispevali k prenovi igrišča. Posebne zahvale je bil deležen Pepi Devinar, starejši domačin, ki je bil vseskozi zraven, saj si je tudi sam želel, da bi vaški otroci in njegovi vnuki - teh je kar devet - dobili primeren prostor za brezskrbno druženje. V imenu SSO je spregovoril Walter Bandelj, ki je pohvalil Štmavrce za podvig in zagotovil, da je njegova krovna organizacija vedno pripravljena pomagati društvom, ki potrebujejo podporo. Svečanosti se je udeležila tudi državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je tudi sama čestitala prizadevnim Štmavrcem za opravljeno delo. »Vesela sem, da je lahko naš urad prispeval majhen košček k temu velikemu uspehu, sicer ste domačini in domačinke naredili največ, kar se lahko naredi:poskrbeli ste za vaše otroke in mlade,« je poudarila Vesna Humar. Sledila sta blagoslov igrišča, za kar je poskrbel župnik Marijan Markežič, in uradni prerez traku. Takoj zatem so na igrišče navalili otroci in se veselo začeli poditi za žogo.