Steklo rušenje ostalin nekdanjega jezu

Pod podgorsko »pašerelo« se je v prejšnjih dneh začelo rušenje ostalin na pol porušenega jezu, ki ga je narasla Soča poškodovala leta 1988. Domačini so že leta opozarjali, da ostaline jezu ovirajo pretok vode, kar se še posebej dogaja med poplavnimi vali. Zaradi ovire sredi struge se po njihovih besedah na levem bregu pod Stražcami nabira prod, medtem ko na desnem bregu pod Podgoro prihaja do erozije bregov, zaradi česar so še najbolj zaskrbljeni stanovalci hiš v neposredni bližini reke.

Za bagre in tovornjake so dostop do ostalin nekdanjega jezu uredili iz Stražic. V prejšnjih dneh so že porušili nekaj metrov ostalin jezu in odpeljali kar nekaj materiala. Jez je bil zgrajen še iz kamnitih blokov in lesenih tramov, prekrit je bil s plastjo betona, ki pred šestintridesetimi leti ni zdržala sile takratnega poplavnega vala. Na informativni tabli, ki so jo postavili ob začetku »pašerele« pod Stražcami piše, da bodo dela skupno trajala 245 dni. Iz dokumentacije, ki je na razpolago na spletni strani Dežele Furlanije - Julijske krajine, lahko ugotovimo, da poseg ne predvideva le porušenja ostalin nekdanjega jezu, temveč tudi utrditev bregov pod Podgoro dolvodno od »pašerele«. V tem predelu bodo obnovili nekdanji kamnomet in obenem s kamenjem utrdili območje, ki doslej še ni bilo zaščiteno pred visokimi vodami. Celoten poseg ne nazadnje predvideva tudi očiščenje zaraščajočega rastlinja gorvodno in dolvodno od mostu VIII agosto; predvidoma bodo poskrbeli tudi za sečnjo dreves in za odstranitev otoka sredi struge pod jezom pod mostom VIII agosto.

Zgodba z dolgo brado

Prizadevanja za odstranitev ostalin nekdanjega jezu pod Podgoro imajo že dolgo brado. Nekdanji podgorski rajonski svet je večkrat opozoril na oviro sredi reke. Zadevi že leta v prvi osebi sledi občinski svetnik Walter Bandelj, ki se je z ostalinami jezu več let ukvarjal tudi med svojim predsedovanjem podgorskemu rajonskemu svetu. Bandelj se spominja, da so leta 2006, ko je deželni vladi predsedoval Riccardo Illy, s pomočjo takratnega deželnega svetnika Mirka Špacapana v Podgori gostili nekdanjega podpredsednika dežele Gianfranca Morettona, ki je obiskal tudi osnovno šolo Otona Župančiča v Gorici in plaz v Štmavru. Obisku in ogledu ostalin nekdanjega jezu so sledila prva preverjanja, sicer je do dodatnega premika prišlo leta 2016, ko je bila predsednica dežele Debora Serracchiani. Takrat so deželni upravitelji poverili konzorciju za melioracijo Julijske krajine nalogo, da izdela študijo za odstranitev ostalin jezu. Podgoro je leto kasneje obiskala takratna deželna odbornica za okolje Sara Vito; pobudnica srečanja je bila občinska svetnica Daria Kogoi, poleg nje so bili navzoči še občinska svetnika Marilka Koršič in Marco Rossi ter pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek, ki je zastopal občinskega svetnika Walterja Bandlja. Po obisku Sare Vito se je na deželi nadaljeval upravni postopek, 31. oktobra 2017 so odobrili osnutek načrta za izvedbo sanacijskih del, preliminarni načrt je bil odobren 21. septembra 2022, v začetku marca lanskega leta so naposled odobrili še dokončni načrt, vreden 1.090.000 evrov. Gradbena dela bi se morala začeti že lani, vendar je prišlo do zamika, tako da so gradbeni stroji zabrneli med letošnjim poletjem. Poseg izvaja podjetja BBservice iz Tolmeča, ki je na javni dražbi ponudilo 20,16-odstotni popust, tako da bo strošek za izvedbo del skupno znašal 707.049 evrov. Dela se bodo predvidoma zaključila julija prihodnjega leta.

Bodo zgradili nov jez?

Celotna zgodba se sicer ne bo zaključila s porušenjem ostalin nekdanjega jezu, saj je Dežela Furlanija - Julijska krajina v julijskem rebalansu proračuna namenila konzorciju za melioracijo Julijske krajine dva milijona evrov za pripravo načrta za ublažitev nihanja pretoka reke Soče, ki ga povzročajo hidroelektrarne na slovenski strani državne meje.

Konzorcij namerava obnoviti sedanji pevmski jez, ki je še iz časa Avstro-Ogrske, poleg tega bi radi zgradili nov jez pod Stražicami, kjer ravnokar odstranjujejo ostaline nekdanjega jezu. Glavno vprašanje zadeva višino nove pregrade, ki bi jo radi zgradili med Stražicami in Podgoro, saj bo za njo nastal akumulacijski bazen. Podgorce še najbolj zanima, kolikšna bo njegova gladina, saj bo od tega odvisno, koliko metrov bo voda oddaljena od hiš, ki so zgrajene ob reki.