Spoznavno srečanje s stvarnimi predlogi

Spoznavno srečanje, na katerem so padli tudi prvi stvarni predlogi za tesnejše in učinkovitejše sodelovanje, po katerem vsi čutijo potrebo. Tako bi lahko strnili včerajšnji sprejem predstavnikov slovenskih organizacij in društev v Italiji pri novogoriškem županu Samu Turelu, ki je izrazil željo Mestne občine Nova Gorica, da zamejske ustanove čim bolj aktivno vključi v dogajanje ob Evropski prestolnici kulture ter da z njimi nastavi tudi temelje za razvoj skupnih projektov, ki morajo presegati leto 2025. Novi župan je v ta namen predlagal ustanovitev dveh delovnih skupin – prva bi bila posvečena temi EPK, druga pa ostalim vprašanjem – in Slovencem v Italiji ponudil »režijo« osrednje novogoriške proslave ob slovenskem kulturnem prazniku prihodnje leto. Oba predloga sta bila sprejeta z navdušenjem.

Srečanja so se ob županu udeležili podžupan Anton Harej, višja svetovalka za protokol Petra Bajec in Miroslava Križnič, vodja Službe za stike z javnostmi pri MONG. Med gosti sta led prebila predsednik SKGZ za Goriško Marino Marsič in Walter Bandelj, deželni predsednik SSO. Prvi se je veselil snidenja in izrazil prepričanje, da »si sodelovanja vsi želimo in ga tudi potrebujemo«. Izpostavil je izziv, ki ga s seboj prinaša EPK in izrazil potrebo po ustanovitvi temu posvečenega delovnega telesa na relaciji MONG–manjšina, na kar se je Turel v nadaljevanju odzval s predlogom ustanovitve dveh delovnih skupin. Bandelj je soglašal in izpostavil kritične točke, med katerimi sta (doslej) nezadosten pretok informacij glede projekta GO! 2025 ter potreba po »večji vlogi slovenščine v okviru EPK« tudi v Gorici.

K nadgradnji dela EZTS GO je pozval Livio Semolič, deželni tajnik SKGZ, po besedah katerega je uspeh čezmejne kandidature za EPK tudi sad sodelovanja in projektov, nastavljenih pred desetimi leti. Spomnil je, da bo EZTS, ki je z Zavodom GO! 2025 izvajalec projekta EPK, kmalu objavil dvomilijonski razpis za male projekte v vrednosti do 200.000 evrov. »To bo prvi izpit za manjšino,« je ocenil Semolič, po besedah katerega želijo Slovenci v Italiji bolje spoznati delovanje Zavoda.

O zgodovini in bogatem delovanju dveh slovenskih glasbenih šol sta spregovorila Alessandra Schettino, ravnateljica SCGV Emil Komel, in v.d. ravnatelja Glasbene matice Manuel Figheli. Med drugim sta povedala, da obe šoli letos praznujeta okrogli jubilej: šola Komel 70-letnico (razvila se je namreč iz orglarske šole, ki je bila ustanovljena leta 1953), GM pa 60-letnico širitve delovanja na Goriško.

Razvejano dejavnost ustanov, ki ju vodita, sta predstavila predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec in predsednik Kulturnega doma Igor Komel. Napovedala sta nekatere dogodke, ki bodo v prihodnjih tednih in mesecih potekali v dveh goriških kulturnih hramovih (Komel je omenil koncert Za Kras, Žgavčeva pa predstavo Od Nice do Gorice) ter izkoristila priložnost, da sta župana povabila na obisk. Igor Antonič je naštel številne dejavnosti – od Cecilijanke do stojnice na Okusih ob meji – ki jih prireja ali pri katerih sodeluje ZSKP, Mateja Zorn pa je predstavila vpetost Kinoateljeja v čezmejni prostor in izpostavila zlasti skrb, ki jo posveča področju filmske vzgoje.

Da je tudi šport kultura, je prepričan operativni tajnik ZSŠDI Igor Tomasetig. Orisal je dejavnost združenja in nanizal prireditve, ki že desetletja povezujejo čezmejni goriški prostor. Med cilji je izpostavil gradnjo čolnarne v parku ob Soči. Za njim je goriška predsednica ZSKD Maja Humar spregovorila o delovanju 87 članic zveze, ki je usmerjeno v ohranjanje kulturne tradicije, a tudi v tkanje čezmejnih stikov. Povedala je, da se že intenzivno pripravljajo na letošnji Slofest, ki bo sredi septembra.

Predsednik SDGZ Robert Frandolič je spregovoril o sodelovanju s sorodnimi ustanovami na slovenski strani meje. Projekt EPK, je poudaril, se mora dobro razviti ne le v kulturnem, ampak tudi v gospodarskem smislu, da bo za sabo pustil trajen pečat. Dodal je, da bodo društva potrebovala pomoč za prijavo na razpise, saj vsa ne bodo kos birokratskemu bremenu. Ob koncu je direktorica NŠK Luisa Gergolet spregovorila še o Feiglovi knjižnici in velikem porastu obiskovalcev, tudi Italijanov, ki ga beleži od selitve v Trgovski dom.

Turel je predlagal ustanovitev dveh delovnih skupin, v kateri bodo organizacije slovenske narodne skupnosti imenovale svoje predstavike. Prva bo namenjena EPK, druga pa vsem ostalim področjem sodelovanja. »Predlagam vam tudi, da bi prihodnje leto pripravili program novogoriške proslave ob slovenskem kulturnem prazniku,« je navzoče presenetil, a hkrati počastil novogoriški župan, ki se nadeja, da bo imel kmalu priložnost tudi za pogovor s predstavniki tistih zamejskih ustanov - npr. Dijaškega in Mladinskega doma –, ki se včerajšnjega srečanja niso mogli udeležiti.