Spomnili so se diverzanta Mihajla

Veliko ljudi se je pred dnevi zbralo na gradu Kromberk, kjer je potekala spominska slovesnost ob 80-letnici smrti partizanskega diverzanta Mehdija Husezadeha - Mihajla, ki je bil po rodu iz Bakuja, prestolnice Azerbajdžana, in je bil rojen leta 1918. Ob napadu nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo se je vključil v Rdečo armado in se boril pri Stalingradu, kjer je bil ranjen in so ga zajeli Nemci. Sledila je vključitev v Wehrmacht, ki je azerbajdžanskim borcem obljubljala povojno osvoboditev izpod Sovjetske zveze. Z borci raznih narodov iz srednje Azije so ustanovili divizijo Turkestan, ki se je borila proti partizanom na italijanskih tleh. Kmalu pa so mnogi od teh vojakov razumeli, da po vojni ne bo nič s svobodo, saj so Nemce zanimala le bogata naftna nahajališča v Bakuju. Mnogi so se zato odločili za beg in priključitev partizanskim vrstam. V to jih je prisililo tudi »opranje« krivde, da so prestopili na stran sovražnika. Niso hoteli niti sodelovati pri svinjarijah, ki so jih Nemci počenjali nad civilisti. Na Opčinah so k partizanom pribežali tudi Mihajlo in mnogi drugi. V naslednjih mesecih se je Mihajlo izkazal s herojskimi dejanji, saj je bil izučen diverzant in je Nemcem povzročal veliko skrbi. Padel je v spopadu z Nemci v Vitovljah v Vipavski dolini 2. novembra 1944. Soborci so ga pokopali na pokopališču v Čepovanu. V Sovjetski zvezi je bil najprej proglašen za izdajalca in je status heroja dobil šele leta 1958.

V Kromberku je bil prisoten tudi azerbajdžanski veleposlanik na Dunaju Rovšan Sadikbayli. Poleg njega so spregovorili Kristina Furlan v imenu Goriškega muzeja, župan mestne občine Nova Gorica Samo Turel, predsednik Društva prijateljstva Slovenija-Azerbajdžan Andrej Kompara in zgodovinar Martin Premk, sicer poslanec v Državnem zboru. Govorniki so poudarili vrednote partizanskega boja in iznesli želje, da je potrebno vzpostavljene vezi med narodoma še nadalje negovati in razvijati.