Spomin na atentat pri Petovljah še živi

Po petdesetih letih je še živ spomin na kriminalno dejanje, ki so ga izvedli desničarski teroristi v Petovljah na pokrajinski cesti Sovodnje - Zagraj. Srečanja, ki so ga priredili Kulturni dom, združenje Apertamente, ANPI-VZPI, zadruga Maja in SKGZ, se je udeležilo okrog osemdeset oseb. V mali dvorani Kulturnega doma jih je sprejel predsednik Igor Komel, sledili so mu novinar Vincenzo Compagnone, sodnik Felice Casson in na daljavo preko ekrana iz Rima senatorka Tatjana Rojc, ki je dala začetno pobudo. Večina prisotnih je na samem začetku bila seznanjena z odhodom pisatelja Borisa Pahorja in mu posvetila minuto tihe zbranosti.

Komel je v dobrodošlici podčrtal prisotnost goriškega prefekta Raffaeleja Ricciardija, ki je nekaj dni prej v istem domu, na občnem zboru SKGZ, pomenljivo posegel v slovenskem jeziku. Iz tega vidika je razstrelitev v Petovljah nekaj svetlobnih let daleč! Časnikar Compagnone je med čakanjem na oglašanje Tatjane Rojc iz Rima uvedel žgoče vsebine, o katerih, tako je dejal, ni bilo dosti napisanega v preteklih desetletjih. Pred desetimi leti so pripravili film z naslovom L’ergastolano. Iz njega izvira, koliko je bilo sprenevedanj in preusmeritev, ki so dolgo preprečevale razkrinkanje izvajalcev in naročnikov atentata. Primorski dnevnik je pred dnevi s člankom Vojimirja Tavčarja, ki se (je) desetletja posveča(l) opisom rahljanja italijanskega družbenopolitičnega sistema tja do načrtovanih državnih udarov, podrobno objavil zaporedje dogodkov, kot so se na Goriškem in Videmskem odvijali spomladi leta 1972.Senatorka Rojc se je iz glavnega mesta opravičila za odsotnost in hkrati podčrtala, kako je v letih razširjenega terorja italijanski ustavni red bil v nevarnosti. Na vzhodnem obmejnem področju je destabilizacija kazala posebne značilnosti, kjer je vsedržavna paravojaška struktura Gladio, ki naj bi se pripravljala na zaviranje prodora sil Varšavskega pakta, prevzela izrazito nacionalistično protislovensko držo, zlasti v Nadiških dolinah.

Casson je v treh dolgih posegih ponovil vse, kar smo brali v navedenem Tavčarjevem članku, in dodal marsikaj drugega. Razodel je nekaj povsem novega, kar ni bilo še ocenjeno na takšen način: avtomobil Fiat so organizatorji razstrelitve parkirali ob cestnem robu pokrajinske ceste že štiri dni pred tragičnim dogodkom. V njem je že bilo razstrelivo s sprožilcem na poteg. V namenu članov Ordine nuovo je bila namera, da bi se mimoidoči, morda najstniki med igro, zaustavili ob vozilu, ki je imelo dvakrat prestreljen vetrobran. Če bi sami radovedneži nastradali, tudi v redu (!), sicer pa bi vsaj poklicali sile javnega reda in izid bi bil enak. Ker se ni nič takega pripetilo, so se po nekaj dneh sami določili, da kličejo karabinjerje in nato poskrbijo za usmeritev raziskave proti levo opredeljenim posameznikom. Namera ni uspela in zasluge za neuspeh je treba pripisati sodniku Cassonu.

Njegovi nadrejeni v Benetkah so mu na začetku namignili, naj zadevo čim prej arhivira, ker so zadeve jasne in nima smisla izgubljati časa. Krivci so (levi) anarhisti oziroma člani gibanja Lotta continua. Vemo, da so poiskali nekatere levo usmerjene in organizirane Goričane, a obtožbe so bile osnovana na trhlih nogah. Zato so se karabinjerji s poveljnikom Mingarellijem in poročnikom Palumbom na čelu preusmerili na nekaj občanov z roba družbe, krivih nepomembnih prestopkov. Na vse načine so hoteli ubraniti desne teroriste. Toda pripetil se je poskus ugrabitve letala v Ronkah. Izkazalo se je, da je uporabljena pištola bila ista, iz katere so izstrelili metke, ki so prebili vetrobran vozila v Petovljah. Sledil je plaz raziskav v različne smeri do Torina in Rima ter Španije, za katere ima največjo zaslugo prav sodnik Felice Casson. Srečal se je z ogromno težavami in ovirami, praznimi mapami (tudi pri angleški Scotland Yard), ki bi morale vsebovati listine, zapisnike in izjave, a uspelo mu je in resnica je pricurljala dan. Umestno je povedati, kdo je na krajevni ravni odigral pomembno vlogo v celotnem sistemu preusmerjanja in zakrivanja: odmevni odvetnik Pascoli, vodja goriške neofašistične stranke Movimento sociale italiano.