Šola na Vrhu prva žrtev demografskega upada

Osnovna šola na Vrhu je prva žrtev demografskega upada, ki je za slovensko šolo vse večji problem, pri čemer so še posebej na udaru vasi. V prihodnjem šolskem letu bi vrhovsko šolo obiskovalo vsega skupaj le devet otrok, kar je premalo, da bi lahko pouk potekal v dosedanji obliki, tako da se bodo morali učenci prepisati v drugo (sovodenjsko) šolo.

Med letošnjim šolskim letom so imeli na Vrhu enajst učencev, ki so obiskovali dva razreda s kombiniranim poukom. V enem so bili trije otroci - dva prvošolca in en drugošolec -, medtem ko jih je bilo v drugem osem - šest četrtošolcev in dva petošolca, ki bosta septembra nadaljevala s šolanjem na nižji srednji šoli Ivana Trinka v Gorici. Jeseni bi na vrhovski šoli ostalo le devet otrok, saj se v prvi razred ni vpisal nihče. Nobenega novega vpisa ne pričakujejo niti v šolskem letu 2024-2025, ko bi na vrhovski šoli predvidoma imeli samo tri otroke. Obeti niso prav nič rožnati niti za naslednja leta, saj se je v zadnjih letih na Vrhu rodilo zelo malo otrok (eden ali dva), zaradi česar ni pričakovati, da bi se število učencev v prihodnosti spet dvignilo.

Ravnateljica Večstopenjska šola Doberdob Sonja Klanjšček pojasnjuje, da je bila odločitev sprejeta z veliko grenkobo. V šoli na Vrhu so vsa ta leta imeli kombiniran pouk, sicer je bilo vedno poskrbljeno, da so bili vsi predmeti kriti, ko so ločevali razrede. Učiteljice si po besedah ravnateljice zaslužijo pohvalo, saj so se trudile, da bi bila šolska ponudba čim bolj pestra; šolo so prijavljale na razpise in tekmovanja, na katerih so se vrhovski otroci vedno izkazali. Vrhovska šola je bila zelo povezana z društvi in z gospodarskimi dejavnostmi, dihala je z vasjo. V preteklosti so enkrat že imeli samo osem učencev, vendar so glede na otroke v vrtcu in glede na novorojence vedeli, da bodo v naslednjih letih dobili prirastek. Na pomoč so priskočile tudi nekatere družine, ki niso z Vrha, vendar je po besedah ravnateljice zdaj otrok tako malo, da pouka v taki obliki, kot so ga imeli do sedaj, ni več mogoče ohraniti. Ravnateljica sicer opozarja, da bodo vrhovsko šolsko stavbo, ki jo je sovodenjska občina obnovila pred kratkim, še naprej uporabljali. Služila bo za pouk na ravni projektov s področja naravoslovja in zgodovine, ki bodo namenjeni prav vsem učencem osnovne šole iz Sovodenj in mogoče tudi iz Doberdoba; učence bodo na Vrh vozili s šolskim avtobusom.

O težavah, ki jih povzroča demografski padec, smo se pogovorili tudi z vodjo Urada za slovenske šole Igorjem Giacominijem.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.