»Možno je, da so na goriškem gradu našli kosti ustreljenih partizanov, ranjencev in civilistov, ki so jih Nemci zajeli v Šempetru in okolici, med Goriško fronto, v septembru 1943,« pravi Mario Visentin - Kršulinov z Vrha, eden redkih preživelih borcev iz tistega obdobja, udeleženec bojev v Šempetru in pod Markom. Tu je bil tudi sam ranjen in je za las ušel gotovi smrti v plamenih hiše, ki je postala ob protinapadu Nemcev cilj divjega topovskega obstreljevanja. V hiši, nedaleč od današnjega bencinskega servisa v ulici Goriške fronte v Šempetru, je bila zasilna bolnišnica.
Tudi Mario se je znašel v tej hiši, kjer je bilo poleg dveh bolničark še pet ali šest težkih ranjencev. S poslednjimi močmi mu je uspelo skočiti skozi okno na zadnji strani stavbe in se skozi robidovje odplaziti stran. Območje je bilo namreč več čas pod udarom topništva in težkega mitraljeza, ki so ga Nemci postavili v zvoniku cerkve, slabih 200 metrov stran. »Ko sem te dni prebiral vesti o najdbi človeških kosti pod grajskim obzidjem in še zlasti vest o otroškem skeletu, sem začel razmišljati o tragičnih dogodkih v Šempetru, pred sedeminsedemdesetimi leti. Nikoli jih ne bom pozabil,« pravi Visentin.
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.