Slovensko okence ronške občine vzpostavlja vezi in promovira jezik

Na slovenskem okencu ronške občine skrbijo za prevode dokumentov, prometne signalizacije, javnih razpisov, za izvajanje projektov za rabo slovenščine v javni upravi, za tolmačenje na uradnih srečanjih, za jezikovno in terminološko pomoč občinskim uslužbencem in občanom. Poleg tega je izredno pomembna njegova vloga pri vzpostavljanju sodelovanja z ostalimi slovenskimi sredinami iz Laškega in pri promociji slovenskega jezika in kulture. V ponedeljek so v občinskem avditoriju spregovorili o njegovem delovanju, sicer se je z večerom začel niz dogodkov, ki jih prirejajo ob slovenskem kulturnem prazniku.

Srečanje je uvedla Zora Černic, ki je predstavila delovanje slovenskega okenca ronške občine, pri katerem je zaposlena. Poudarila je, da je občina Ronke že leta 2002 zaprosila za vključitev v območje, kjer se izvajajo določila iz zaščitnega zakona 38 iz leta 2001. Med drugim je razložila, da je zahvaljujoč se centralnemu uradu za slovenski jezik, ki deluje na deželi, v zaključni fazi priprava dvojezične brošure o Ronkah. V njej bodo opisali zgodovino kraja ter delovanje občinskih uradov in slovenskega jezikovnega okenca, občinske knjižnice in Tržiškega kulturnega konzorcija. Posebno pozornost bodo namenili tudi pobratenju z Wagno in Metliko, slovenski šoli in društvom ter raznim prireditvam. Poleg Zore Černic je spregovorila še Veronika Mikulin, ki je odgovorna za slovensko sekcijo občinske knjižnice Sandro Pertini. Njen slovenski knjižni fond se širi iz leta v leto, saj knjige nabavljajo tako pri Mladinski knjigi v Novi Gorici kot tudi v Tržaškem knjižnem središču. Veronika Mikulin sicer skrbi tudi za otroška pravljična srečanja in je v pomoč dijakom pri iskanju gradiva za raziskave.

Pohvala za vloženi trud

Trud, ki ga Zora Černic in Veronika Mikulin v svoje delo, sta na srečanju pohvalili Erika Hrovatin in Marjanka Ban iz centralnega urada za slovenski jezik. Poudarili sta, da je sodelovanje s slovenskim okencem ronške občine zelo dobro, saj sta Zora Černic in Veronika Mikulin zelo dobro razumeli, da je njegova vloga v povezovanju in promociji slovenskega jezika. Erika Hrovatin je sicer tudi pojasnila, kako centralni urad za slovenski jezik pomaga občinam, kjer je prisotna slovenska narodna skupnost, pri prevajanju in sploh pri zagotavljanju storitev v slovenščini.

Družine potrebujejo storitve

Na srečanju je v imenu ronške občine spregovorila občinska odbornica Monica Carta. Slovensko stvarnost pozna s prve roke, saj njena dva otroka obiskujeta šole s slovenskim učnim jezikom, pri čemer nam je v pogovoru na koncu srečanja pojasnila, da se je hčerka po obiskovanju osnovne šole Ljubke Šorli v Romjanu in nižje srednje šole v Doberdobu vpisala na znanstveni licej Simon Gregorčič v Gorici. »Z izbiro smo zelo zadovoljni,« je pristavila in že med srečanjem opozorila, da potrebujejo starši (zlasti italijanski), ki vpišejo otroke v slovenske vrtce in šole, specifične storitve in pomoč, ki jih ob občinah nudijo tudi društva in druge ustanove. V ronški občini že od vsega začetka delovanje šole spremlja Združenje staršev Romjan, ki sta ga predstavljali predsednica Sara Faccio in častna predsednica Damiana Kobal. Med drugim sta opozorili na pomanjkanje ustreznega sedeža, kar ovira društveno delovanje.

Nekoč ni bilo tako ... »figo«

V zadnjih časih je biti Slovenec v Ronkah (kot bi rekli mladi) »figo«. Pa vendar ni bilo vedno tako. »Ko smo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ustanavljali slovenski cerkveni ženski pevski zbor, so nas gledali malce zviška,« je na srečanju opozoril predsednik društva Jadro Karlo Mucci. »Ko smo postavili na noge šolo v Romjanu, so mislili, da gre za muho enodnevnico,« je pristavila ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček. Razmere so se z leti spremenile po zaslugi raznih slovenskih kulturnih delavcev, učiteljic in učiteljev, ki so vztrajali, in seveda tudi po zaslugi ronške občine, ki je bila vseskozi dovzetna na vprašanja zaščite slovenske narodne skupnosti in sploh na krepitev sožitja in čezmejnih stikov. Srečanje je sklenila Zora Černic, ki je zapela tri pesmi ob spremljavi harmonikarja Viljema Gergoleta.

Natečaj za prevajalce gre oživiti

V preteklosti je Tržiški kulturni konzorcij prirejal natečaj za prevajalce Srečko Kosovel, po zaslugi katerega so iz slovenščine v italijanščino prevedli Nekropolo Borisa Pahorja in Kačjo rožo Alojza Rebule. »Natečaj bi veljalo čim prej oživiti,« je prepričana senatorka Tatjana Rojc, ki se je tudi sama udeležila ponedeljkovega srečanja v Ronkah v priredbi tamkajšnjega slovenskega jezikovnega okenca. Poleg tega je apelirala na ronško občino, naj čim prej poskrbi za zagotovitev primernega sedeža Združenju staršev Romjan. Poleg Tatjane Rojc je udeležence srečanja nagovoril tudi doberdobski župan Fabio Vizintin.