Na Univerzi v Novi Gorici so v prejšnjih dneh predstavili rezultate raziskave o onesnaženju zraka v Kanalu ob Soči, ki jo je v dobršni meri financirala tamkajšnja občina, delno pa tudi znanstveni programi in projekti v Sloveniji, Švici in Franciji. Raziskava je identificirala deset glavnih virov, med katerimi h koncentracijam PM10 v zraku največ prispevata kurjenje lesa in promet, predvsem pozimi. Javnost je sicer zanimalo, kolikšen vpliv na kakovost zraka ima cementarna Alpacem v Anhovem. Raziskovalci Univerze v Novi Gorici in njeni partnerji, ki so sodelovali pri raziskavi, so ugotovili, da cementarna neposredno k masi delcev PM10 prispeva zelo malo, s prispevkom k oksidativnemu potencialu pa je na drugem ali tretjem mestu, saj ima najvišji oksidativni potencial na enoto mase. Kar se tiče oksidativnega potenciala, pa je ugotovitev sledeča: kljub koncentracijam PM10, primerljivimi z drugimi alpskimi področji, so ravni oksidativnega potenciala v občini Kanal med najvišjimi v Evropi.
Pomemben okoljski indikator
Kaj je oksidativni potencial? Gre za pomemben okoljski indikator škodljivosti delcev za zdravje. Kristina Glojek iz Univerze v Novi Gorici in prva avtorica članka pojasnjuje: »To je nov parameter, ki kaže vplive delcev na naše zdravje. Koncentracije delcev PM10 v Kanalu ob Soči nas niso presenetile, v bistvu so potrdile, da so te koncentracije primerljive z drugimi alpskimi dolinami, ki so »vroče točke« onesnaženega zraka v Evropi. Presenetile pa so nas vrednosti oksidativnega potenciala, zlasti za posamezne vire, ki smo jih identificirali. Na enoto mase je ta vir z najvišjim oksidativnim potencialom s kloridi bogat vir. Tudi v primerjavi z drugimi evropskimi študijami je to vir z najvišjimi vrednostmi in to nas je presenetilo. Koncentracije oksidativnega potenciala so v Kanalu kar zaskrbljujoče, če jih primerjamo z drugimi evropskimi študijami, kjer so še bile te meritve opravljene.«
Raziskava, ki je trajala od novembra 2020 do novembra 2021, je prva te vrste v Sloveniji, z raziskavami nadaljujejo, saj si želijo natančneje določiti izvor teh delcev. Kot še dodaja Glojek, je oksidativni potencial pokazatelj vpliva delcev PM10, ki jih vdihujemo v zraku, na oksidativni stres v telesu – tako akutni kot kronični.
Kolikšno vlogo ima torej pri teh rezultatih cementarna v Anhovem? »Naša raziskava je pokazala, da je z vidika vpliva na delce PM 10 in njihovega oksidativnega potenciala, cementarna drugi najpomembnejši vir, poleg kurjenja lesa v občini. Ta vpliv ni nezanemarljiv. Poleg običajnih virov v alpskih dolinah, kot so kurjenje lesa in promet, imamo tu torej še tretji vir, to je industrija, v tem primeru cementarna, ki še dodatno obremenjuje okolje,« odgovarja Glojek.
Trije viri onesnaževanja
»Imamo torej tri lokalne vire, ki močno prispevajo k onesnaženju zraka. Eno je kurjenje lesa, drugi je promet in tretji vir je cementarna. Ta vir pa je kompliciran. Promet pa je v veliki meri odvisen prav od cementarne, 85 odstotkov težkega prometa po srednji soški dolini gre ravno v cementarno,« dodaja Griša Močnik iz Univerze v Novi Gorici, sicer vodja raziskave. Močnik nadalje pojasnjuje, da cementarna prispeva 20 odstotkov oksidativnega potenciala, medtem ko preostanek prometa, ki ni povezan s cementarno, pa okoli 7 odstotkov, torej trikrat manj.
»Oksidativni potencial je parameter, s katerim merimo vpliv onesnaženega zraka na zdravje, to je parameter, ki ga bo treba v Evropi začeti meriti, saj bo del nastajajoče direktive o onesnaženju zraka, ki bo najbrž začela veljati naslednje leto. Kar pomeni, da bo vsaka agencija za okolje v EU morala te meritve izvajati. Mi smo naredili korak naprej, ko smo vrednosti oksidativnega potenciala razdelili in jih pripisali različnim virom. Meritve oksidativnega potenciala so nove, v Evropi jih je narejenih 45, Kanal pa je visoko na tej lestvici. Kar pa moramo uporabiti za to, da izboljšamo stanje,« zaključuje Močnik.
Župan Občine Kanal ob Soči, Miha Stegel glede na rezultate raziskave in glede na preteklo obremenjenost okolja v občini z azbestom napoveduje urgentno reševanje situacije: »V kontaktih bomo tudi s cementarno, pričakujemo pa tudi ukrepanje odločevalcev, da pomagajo postaviti mejne vrednosti, ki bodo varovale zdravje prebivalcev.« Rezultati raziskave so bili predstavljeni tudi na občinskem svetu, ki je sprejel sklep, s katerim se je opredelil proti povečanju proizvodnje v cementarni. V slednji se na raziskavo sicer še niso odzvali, saj jo, kot so pojasnili, še preučujejo.