Se voda iz Vipave res pretaka pod Krasom do Doberdobskega jezera?

Se voda iz Vipave res pretaka po podzemnih kraških rovih vse do Doberdobskega jezera? Odgovor na vprašanje, ki navdušuje številne raziskovalce kraškega podzemlja, bomo dobili v roku nekaj tednov. V ponedeljek, 30. septembra, so v okviru raziskovalnega projekta tržaške univerze in multidisciplinarne skupine za raziskovanje podzemnih kraških voda vlili fluorescein v tri požiralnike ob Vipavi med Gabrjami in Rubijami, v prihodnjih dneh bodo njegove sledi iskali v raznih jamah, v Doberdobskem jezeru in ob raznih kraških izvirih med Prelosnim jezerom, Sabliči, Moščenicami in Štivanom.

»Doslej nimamo znanstvenih dokazov, da bi bila Vipava res povezana z Doberdobskim jezerom. Obstaja sicer le ena študija, ki to potrjuje. Opravil jo je Guido Timeus v začetku prejšnjega stoletja, vendar je takrat raztopino vlil v tekočo vodo Vipave, tako da bi lahko do Doberdobskega jezera odtekla tudi dolvodno iz Soče. Tokrat smo fluorescein vlili neposredno v tri požiralnike, ki se nahajajo ob reki Vipavi med Gabrjami in Rubijami, tako da res ne bo dvomov,« pojasnjuje profesor na tržaški univerzi Luca Zini in pojasnjuje, da so med partnerji projekta Geološki zavod Slovenije, ki bo med drugim pomagal pri zbiranju vzorcev iz črpališča pitne vode pri Klaričih, Kraški vodovod iz Sežane in vodovod Giovanni Randaccio iz Štivana. Poleg tega je v projekt vključena multidisciplinarna skupina za raziskovanje podzemnih kraških voda, pri kateri sodelujejo člani Kraških krtov, društva Lindner iz Ronk, jamarskega kluba Temnica, društva Società adriatica di speleologia iz Trsta, kluba CAT iz Trsta in društva Seppenhofer iz Gorice.

»Tovrstno raziskovanje je pomembno, da razumemo, kod se pretakajo podzemne vode. Recimo, da se ob Vipavi prevrne tovornjak in da se nevarna tekočina izlije v reko. Bo onesnažena voda dosegla tudi črpališča vodovodov pri Štivanu in Brestovici? Po kolikih dneh bo do tega prišlo? Koliko časa bomo imeli na razpolago, da omejimo naravno škodo?«pojasnjuje profesor Luca Zini in poudarja, da raziskovalno delo so vključili tudi v Interreg projekt Carso - Kras 2, ki ga vodijo v okviru nastajajočega bioparka.

Pri raziskovalnem projektu od vsega začetka sodeluje jamar Matteo Cavanna, ki pojasnjuje, da so prve raziskave z uporabo fluoresceina izvedli v letih 2018, 2019 in 2020. Takrat so ugotovili, da se voda iz Doberdobskega jezera pretaka po podzemnih rovih proti Brestovici in zatem proti izvirom Timave pri Štivanu.

Poznajo jih od davnih časov

»Tokrat smo fluorescein vlili v tri požiralnike na Vipavi med Gabrjami in Rubijami, ki jih domačini poznajo od davnih časov. Do požiralnikov nam je že svojčas pomagal priti Dario Grilj iz Kraških krtov. Leta 2021 smo ugotovili, da v času nizkega vodostaja reke požirajo 200 oz. 400 kubičnih metrov vode na sekundo, ki iz Vipave ponikne v podzemlje. Na Doberdobskem jezeru smo po drugi strani ugotovili, da skozi požiralnike odteka po 200 kubičnih metrov vode na sekundo,« pravi Matteo Cavanna in pojasnjuje, da bodo sledi fluoresceina v prihodnjih tednih iskali na dnu Rikijevega Samarja na Poljanah (110 metrov pod zemljo), v jami Andrea pri Jamljah (60 metrov pod zemljo), v Doberdobskem jezeru in zatem pri Komarjah, v Brestovici, pri Prelosnem jezeru, pod Sabliči in pri Moščenicah vse do Štivana. »Fluorescein bomo iskali tudi na dnu vodnjaka kmetije Castelvecchio nad Zagrajem,« pravi Cavanna, ki je pred dvema letoma skupaj z Lucianom Russom s potapljaško opremo raziskal enega izmed treh požiralnikov na Vipavi pri Gabrjah. Dosegla sta dva metra globine, kjer sta dobila rov, vendar zatem je bil prehod preozek. Tok je bil tam kar močan; v kratkem bomo izvedeli, če skozi tamkajšnji požiralnik in sosednja dva voda res odteka do Doberdobskega jezera. »Vzorce bomo zbirali največ štiri tedne. Čim se bo fluorescein prikazal, bomo lahko z analiziranjem vzorcev zaključili,« še pravi Matteo Cavanna.