Pred dvema letoma so Kras zajeli požari, ki so na slovenski in italijanski strani državne meje uničili okrog 4500 hektarjev površin. Da bi se zoperstavili ognjenim zubljem, so gasilci iz Slovenije in Italije tesno sodelovali. Potem ko je gašenje potekalo v sinergiji med dvema državama, so sanacijo pogorelih površin, kot poročamo tudi na 2. strani časopisa, v Sloveniji in Italiji izvajali precej različno.
Na slovenski strani nekdanje meje, kjer je sicer pogorel večji delež površin (okrog 3700 hektarjev), je Zavod za gozdove Slovenije objavil načrt sanacije gozdov in obnovo poškodovanega gozda s sajenjem začel že konec leta 2022. Načrt predvideva tudi obnovo s sajenjem na površinah v zasebni lasti. Na italijanski strani nekdanje meje pa ni bilo večjih posegov, med drugim se javne uprave ne ukvarjajo s sanacijo zemljišč v zasebni lasti. Po požarih so izvedli monitoring stanja prizadetih gozdov - odkrili so, da si je narava dobro opomogla - ter očistili nekaj površin in uredili več dovoznih poti. Ravnokar pa se je na Goriškem zaključila največja popožarna čistilna akcija oziroma sečnja pogorelih dreves na nekaterih zasebnih površinah.
Združili so moči
Čistilno akcijo so izvedli na goriškem Krasu na gozdnatem območju med Vrhom, Poljanami, Vižintini in Devetaki. Požgana drevesa so posekali na območju dobrih 35 hektarjev, ki so jih poleti 2022 prizadeli požari. Da bi jim poseg uspel, je združilo moči 16 lastnikov zasebnih površin na pobudo Igorja Jurna, ki je v torek na javnem srečanju v centru Danica na Vrhu kar zahtevni poseg tudi predstavil javnosti. Srečanja v organizaciji Gospodarske zadruge Brajda Vrh sta se udeležila tudi direktor inšpektorata za gozdarstvo v FJK Paolo Benedetti in Giacomo Crucil, ki je sodeloval z inšpektoratom in izvedel pregled saniranih območij.