Torek, 19 november 2024
Iskanje

S popotnico živega zgodovinskega spomina novim izzivom naproti

V KC Lojze Bratuž je v soboto potekala slavnostna akademija ob 60-letnici delovanja

Gorica |
11. apr. 2022 | 17:30
Dark Theme

Večer radosti in zadoščenja ob plodno prehojeni poti v duhu vrednot, ki so od samega začetka vodile zaslužne za njegovo izgradnjo in delovanje vse do danes. To je želela biti slavnostna akademija ob 60-letnici neprekinjenega delovanja najprej Katoliškega doma in nato Kulturnega centra Lojze Bratuž, ki je v soboto zaživela v goriškem kulturnem hramu. Na akademiji z naslovom Kamen na kamen, ki jo je zrežirala Jasmin Kovic, so se poklonili vsem, ki so soustvarjali in še danes ustvarjajo zgodovino kulturnega centra na Goriškem. Večer so sooblikovali MePZ Lojze Bratuž, MlMePZ Emil Komel, sopranistka Ivana Jug in instrumentalna skupina, ki so zapeli in zaigrali pod vodstvom Davida Bandlja na izvirne skladbe Patricka Quaggiata. Večer je povezovala Stefania Beretta, priložnostni govor pa so zaupali dr. Vereni Koršič Zorn, ki je orisala zgodovino kulturnega središča.

»Slovenski pregovor pravi: zrno pri zrnu pogača, kamen pri kamnu palača. Zato zaključujem z željo, da bi se tudi v naslednjih desetletjih kulturno delo, zasidrano kot skala v naši sredi, nadaljevalo z veliko vnemo. Da bi zgodbe kamnov tudi v prihodnje pripovedovale o naši prisotnosti v tem prostoru, da bi slovensko ognjišče še veliko let bogatili, oblikovali in sestavljali plamenčki slovenske kulture,« je dejala predsednica KC Bratuž Franka Žgavec.

Slavnostna govornica je bila dr. Verena Koršič Zorn, ki je publiki nakazala zgodovino nastanka dvorane na Drevoredu 20. septembra od zamisli, ki se je porodila že v 50. letih prejšnjega stoletja, ko so prostori na Placuti 18 postali premajhni, do postavitve temeljnega kamna in otvoritve dvorane leta 1962 ter do njene kasnejše obnove. Pot do izgradnje je bila od vsega začetka strma, saj so pobudniki – med temi so izstopali Anton Kacin, Kazimir Humar, Mirko Filej in Ciril Koršič, oče Verene Koršič Zorn – začeli brez denarne podlage. Posebno misel je zato Košičeva namenila slovenskim izseljencem po svetu, kamor je romala prošnja po denarnih prispevkih za izgradnjo doma in so se ustanavljali priložnostni odbori. Med temi je bil najbolj aktiven odbor v Clevelandu, ki ga je vodil Goričan Karl Bonutti, saj je v rekordnem času zbral količino denarja, ki je bila bistvena za odkup stavbe in zemljišča, na katerem KC Bratuž stoji še danes. Verena Koršič Zorn se je spomnila tudi na obnovo dvorane, za načrt katere je poskrbel mladi goriški arhitekt David Faganel, ko so Katoliški dom leta 1996 uradno preimenovali v Kulturni center Lojze Bratuž. »Ime Lojzeta Bratuža združuje v en duh vse goriške Slovence, nam pa pomeni utelešenje tistih vrednot, na katerih še danes temelji naše delovanje: zavezanost krščanskemu etosu, narodu in kulturi,« je povedala Koršičeva in opisala sodelovanja in dogodke, ki še danes oživljajo kulturni hram. Misel je namenila tudi mladim. »Želimo si, da bi vrednote, za katere je marsikdo izmed naših prednikov žrtvoval svoje življenje, tudi v prihodnosti poživljale ogenj na našem skupnem ognjišču in plemenitile naše delo na prepišnem ozemlju, ki nam je bilo dano v last. Pogled nas vseh naj bo tudi v trenutkih omahovanja z upanjem uprt v prihodnost, s popotnico živega zgodovinskega spomina in bogastva naših vrednot, za naše uspešno soočanje z novimi izzivi današnjega zapletenega časa,« je zaključila govornica.

Spregovorili so tudi senatorka Tatjana Rojc, generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Vojko Volk, in novogoriška podžupanja Damjana Pavlica. Večer, ki se je začel z instrumentalnim uvodom fugata po glasbi iz kantate Teh naših petdeset let, se je nadaljeval ob prepletu glasbe in odlomkov iz dokumentarca, ki so ga pripravili ob 60-letnici delovanja. Uvodno je nastopil MePZ Lojze Bratuž s pesmijo Novi Katoliški dom, ki je že zazvenela ob odprtju Katoliškega doma leta 1962. Nato je nastopila sopranistka Ivana Jug, ki je zapela skladbo Skala na besedilo Davida Bandlja. Po instrumentalnem intermezzu s skladbo Zgodbe kamnov je ob koncu pred publiko stopil MeMlPZ Emil Komel s skladbo Ognjišče, ki je tudi priložnostno napisal Patrick Quaggiato na besedilo Davida Bandlja.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava