S fotografijo do ozaveščanja o varovanju rek

V Parku Pečno v bližini Kanala so v sredo odprli skupinsko fotografsko razstavo z naslovom Varuhinje rek. Istoimenski projekt je namenjen ozaveščanju o pomenu varovanja vodotokov ter spodbujanju aktivnega državljanstva na tem področju ter hkrati povezuje prizadevanja za varovanje narave in človeških okolij z raznolikimi umetniškimi pristopi. Osrednji del projekta je skupinska fotografska razstava, ki bo med letoma 2022 in 2024 potovala po vsej Sloveniji, premierno pa so jo odprli prav v Parku Pečno. Na njej se predstavljajo ugledna in vsem dobro znana imena slovenske fotografije.

Razstavo zaznamujeta dva osrednja motiva: slovenske reke in njihove varuhinje. Oba motiva so v svoje fotografske objektive ujeli Arne Hodalič, Borut Peterlin, Barbara Čeferin, Katja Bidovec, Matej Pušnik, Borut Krajnc, Meta Krese, Uroš Abram, Peter Gedei, Katja Jemec, Nika H. Praper, Vedran Tomšič, Stojan Spetič, Matic Zorman, Tereza Kozinc, Ajda Zupan, Boštjan Selinšek, Manca Juvan in Matjaž Krivic. Poleg fotografske razstave nameravata pobudnika projekta Varuhinje rek, ustvarjalka in producentka Alja Bulič ter svobodni novinar Erik Valenčič, po vsej državi izpeljati še okrogle mize, delavnice za lokalne aktiviste in otroke ter razne umetniške dogodke. Kot poudarjata, večina ljudi, ki sodeluje v projektu, niso naravovarstveniki oziroma okoljevarstveniki. »Za idejo potujoče fotografske razstave Varuhinje rek so naju navdahnile aktivnosti in angažma posameznic in posameznikov, organiziranih v različne organizacije in kolektive, kot je Balkan River Defence,« pravita. Kot je ob odprtju razstave dejal Erik Valenčič, je njeno osnovno sporočilo, da je lahko vsakdo od nas varuh oziroma varuhinja narave, projekt Varuhinje rek pa je dobil po ženskem spolu ime zato, ker večino naravovarstvenikov in okoljevarstvenikov tako v Sloveniji kot v drugih državah predstavljajo ženske. Gre torej za poklon ženskam,« je izpostavil.

Kot ugotavljata pobudnika projekta, je večina slovenskih rek vsaj delno vključena v omrežje varstvenih območij narave Natura 2000 in druga varovana območja, a po nekaterih dostopnih podatkih več kot polovica naših vodotokov ni v dobrem ekološkem stanju, kar je primerljivo s splošno situacijo v Evropski uniji. »To stanje je posledica predvsem netrajnostnega izkoriščanja, onesnaževanja, prekomernih gradbenih posegov in podnebnih sprememb. Sladkovodne vrste rib so najbolj ogrožena živalska skupina v Sloveniji; njihove populacije so se v zadnjih 50 letih zmanjšale za več koz 80 odstotkov. Slovenija se sicer na evropski ravni še lahko ponaša z visoko biotsko pestrostjo, vendar obstaja realna grožnja, da bo že v dogledni prihodnosti izgubila številne dragocene vrste,« opozarjata Buličeva in Valenčič.